Piše: Gašper Blažič
S kulinariko je križ. Kajti o okusih se pač ne razpravlja, vseeno pa se vedno znova najdejo kakšni objektivneži, ki dajejo (in tudi jemljejo) Michelinove zvezdice, da potem lahko tabloidni mediji častijo svoje svete krave. Tudi kulinarične. Najraje take, ki strežejo okusu vladajočega režima.
Nisem pa prepričan, ali znajo tovrstne svete krave pripraviti kakšen res dober recept za ciganski, hm, romski golaž. Saj veste, naziv »ciganski« so začeli črtati, tudi legendarne ciganske omake ne dobite več v trgovini, ker ta izraz uradno ne obstaja. Tako kot so skoraj spravili iz obtoka blagovno znamko Uncle Ben’s.
Zanimivo, kajti na drugi strani so nam uvedli obvezne kvote drugačne barve kože v oglasnih sporočilih na televiziji. Tega si še v Titovih in Kardeljevih časih niso upali, pa čeprav smo bili člani gibanja neuvrščenih, zaradi česar bi lahko pričakoval, da bo v mili mi domovini EPP (tako smo nekdaj rekli oglasom v kardeljščini) postregel s kakšno afriško navdahnjeno reklamo. Pa smo dobili samo tisto za Radensko iz osemdesetih (saj veste, tisto s klavirjem in kozarcem slatine).
Pod pretvezo politične korektnosti zdaj tudi ne bo več dovoljeno zapisati, da v ciganskem, pardon, romskem golažu skuhajo tudi kakšnega ježa. Ali pa goloba v rižoti. Za nutrije nimam podatkov, koliko so uporabne. Vem samo to, da je glavna odvetnica za pravice živali skoraj že dosegla, da bi preprečili evtanazijo treh nevarnih psov. Ni ji uspelo, kar je uspelo Miru Senici pred dobrimi 15 leti pri treh bulmastifih.
Ja, časi se spreminjajo in očitno je tudi veganstvo odpovedalo – ali pa so tudi naši veterinarji RoberTini preveč gledali v krožnik, ko se je dogajal Lošinj ali Karigador. Glede na to, da premierjeva druščina kuha svoj narod kot žabe (medtem ko se kuha golaž v Žabjaku), me niti ne preseneča več, da je veganstvo zadnje čase doseglo dno …
