Piše: Gašper Blažič
Slavno govorico, da se je Janez Janša v času vojne za Slovenijo ves čas skrival v kleti Cankarjevega doma, ste verjetno že večkrat zasledili.
Drugi so se torej borili, tudi Milan Kučan se je boril na terenu in nosil glavo v torbi, medtem ko so se osamosvojitelji poskrili v svojih brlogih in čakali, da bo nevihta mimo. Poleg Janše še Igor Bavčar pa morda Tone Krkovič in še kdo. Čudno, kajti prav ti slavni osamosvojitelji naj bi veljali za jastrebe, ki so kar naprej nekaj zaostrovali, medtem ko naj bi Milan in ekipa sodili med golobe. Verjetno ne glinene, pa tudi ne tiste z veliko začetnico. Golobje so gradili mir z diplomacijo, jastrebi pa z orožjem. Tako nekako.
No, Danilo Slivnik pa je nato razkril, kako je sploh nastal ta urbani mit o »skrivanju« v kleti Cankarjevega doma. Tja se je operativni štab preselil šele po začeti odkriti agresiji JLA, nato pa je nekega dne v ta prostor prikorakal sam Kučan in videl, da so tam jedli kremne rezine, pa da so še njemu eno ponudili, a je ni hotel. Verjetno so ga njene barve preveč spominjale na vatikansko zastavo. Toda če tole s kremšnitami v »Janševem bunkerju« res drži, potem so imeli zagotovo precej višji standard od sedanjih »kletašev«, ki jim na dan pripada le en sendvič in pingo sok.
In če centralni poveljniški štab za branilce slovenske samostojnosti res ni bil potreben, se sprašujem, ali podobno velja tudi za naše heroje NOB. In kolikor vem, so tam res imeli svoje centralno poveljstvo, v kočevskih gozdovih so celo risali vizije nove države, prehranski standardi pa so bili za glavne tovariše precej boljši kot za tiste, ki so se bojevali na terenu. 80 let po vsem tem pa se zgodi, da Ljubljana cepne s seznama mest, ki ima restavracijo z Michelinovo zvezdico. Verjetno so za to krivi kolaboranti …
