Piše: Gašper Blažič
Kje je doktor medicine Jaša Jenull, ko ga rabiš? Takrat ga zaman iščem. Če zna našo državo res reševati dvoživk, bi lahko prišel s svojimi zdravilnimi pripravki tudi v javni zavod RTV Slovenija.
Tam imam svojega najljubšega »dvoživkarja«. To je namreč Igor E. Bergant, ki sem ga rad poslušal kot športnega komentatorja, posebej pri alpskem smučanju v moški konkurenci. In verjetno bi bilo bolje, če bi pri tem ostal. Ko sta s pokojnim Tomažem Cerkovnikom že skoraj cinično komentirala povsem razrito progo na nočnem slalomu v Schladmingu, smo se lahko vsi zabavali ob njunih umotvorih tistega večera, ko se je govorilo o »luknjologiji«. Očitno ju je slišal tudi režiser televizijskega prenosa, saj je kamera v štartni hišici malo kasneje čisto od blizu pokazala malce razprt šiv smučarskega dresa in to nekje pri dimljah. Imam vtis, da je Igorju ob pogledu na monitor kar malo sapo vzelo. »U, take luknje pa nisem pričakoval,« je brž zdrdral v mikrofon.
Lepo, mar ne? In vse to se je dogajalo le malo pred uresničitvijo »sproščene Slovenije«, nad katero je filozof Boris Vezjak takrat nemočno bentil, zdaj pa ga je komaj še kaj slišati. Zdaj so časi pač drugačni, Igor je s športnega programa že zdavnaj presedlal v informativnega, v oddaji Odmevi je Zorana Jankovića tako namučil, da je slednji začel govoriti v cirilici. Sicer pa je tudi sam zelo delaven človek, ima namreč popoldanski s. p. zaradi moderiranja dogodkov, da mu v žepu in denarnici ne bi delala problemov »luknjologija«. Tudi Zoranovih.
A menda mu največ kapne z naslova agencije SPIRIT. Toda ker Igor ne nosi bele halje, se mu ni treba bati, da ga bo primarij Jaša razglasil za dvoživko. Mogoče je pa troživka …
