Piše: Mravljišče.si
Oddaja Utrip, v kateri je avtor dr. Jože Možina kratko in jedrnato razkril lažni mit o dražgoški bitki, očitno močno odmeva in je razjezila tudi ljubitelje slovenskega Gazimestana. Še zlasti vodstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki ji predseduje nekdanji poslanec SD Marijan Križman, pridružil se mu je tudi nekdanji poveljnik generalštaba Slovenske vojske in sedanji predsednik organizacijskega odbora “Po poteh partizanske Jelovice” Ladislav Lipič, ki organizira vsakoletno “rdečo mašo” v Dražgošah.
Kot sta zapisala v sporočilu za javnost, je “v vasi Dražgoše partizanski Cankarjev bataljon, januarja 1942, bojeval tridnevni obrambni boj z močnejšim sovražnikom, ki ga je želel uničiti, a mu to ni uspelo. Zato je bila to partizanska zmaga, ki je razjezila sovražnika. Nacistične sile so v vas prišle šele po umiku partizanov in se strahopetno maščevale nad neoboroženimi domačini.” Skratka, po prepričanju borčevske zveze dražgoška epopeja vendarle obstaja, le da ne morejo najti še živečih prič, ki bi to lahko potrdile. Preživele priče iz same vasi namreč še vedno govorijo zgolj o tem, da so partizani po manjšem napadu na nemško oboroženo enoto pobegnili iz vasi in je niso branili pred maščevanjem nacistov.
No, malce nerodno je tudi to, da je še nekaj let nazaj Lipič kot general poveljeval Slovenski vojski, tisti vojski, ki je leta 1991 premagala vojsko z rdečo zvezdo, zdaj pa je očitno kar sam na strani tistih, ki so ta znak nosili. To še ni vse: kot vojaški strateg je morda že slišal za razlage nekaterih partizanskih zgodovinarjev, denimo dr. Metoda Mikuža, o tem, da je bil dogodek v Dražgošah navadna polomija. Šlo je za nespametno ravnanje partizanske vojske, saj so se spustili v frontalni spopad z okupatorjem, čeprav so vedeli, da nimajo nobene možnosti za zmago. Leta 1991 slovenska TO (predhodnica sedanje Slovenske vojske) ni ravnala tako, saj se praktično nikjer ni frontalno spopadla z JLA.
Več si lahko preberete TUKAJ.
