Poletje je čas kislih kumaric, za medije in tudi za gospodinje. Po izračunih statističnega urada je Slovenija lani pridelala 1056 ton kumar za vlaganje, od tega jih prebivalci Slovenije za lastno porabo pridelajo 735 ton. Vendar pa mediji z brskanjem in številnimi prispevki dokazujejo, da so kislim kumaricam šteti dnevi.
Politiki, šolarji, šolski delavci, delavci v sodstvu in številni drugi so na počitnicah, kar pa medijem ne daje miru. Dogodkov tudi v letošnjem času kislih kumaric ni bilo malo. Med drugim so ga do zdaj zaznamovale tragične nesreče na morju na Hrvaškem in okoljske katastrofe v Sloveniji, zlasti na Primorskem. Med standardnimi kumaričnimi vestmi pa so tudi letos prispevki o tem, kje dopustujejo znani Slovenci in seveda, kje se ohladiti v vročih dneh.
Vsakodnevno so medije zaposlovali ilegalni prehodi meje, gneča na cestah, prometna varnost, vremenske nevšečnosti ter napadi medvedov in volkov na domačo živino, pestro kulturno dogajanje in športni dosežki. Odmevalo je reševanje slabe volje preobremenjenih družinskih zdravnikov, dvig premij dopolnilnega zavarovanja, nazadnje pa tudi izsiljevalski virus, ki je ohromil informacijski sistem Lekarne Ljubljana.
Pozornost so kljub sodnim počitnicam vzbudile nekatere odločitve sodišč, novinarje pa – v času parlamentarnih počitnic v Sloveniji – to poletje zaposluje tudi mednarodno dogajanje, med katerim je v ospredju sestavljanje Evropske komisije in ob tem izbira slovenskega kandidata za komisarja. Poletja, počitnic in kumaričnih vesti pa še ni konec.
Statistični urad se je v času kislih kumaric poigral s podatki in med drugim izračunal, da smo v Sloveniji lani vseh kumar skupaj pridelali 2442 ton, od tega 1056 ton kumaric za vlaganje ter 1386 ton solatnih kumar. Za tržno pridelavo jih je bilo 896 ton, od tega solatnih 575 in za vlaganje 321 ton. Leta 2017 smo po podatkih statističnega urada pridelali za kakšen kozarec kumar manj, v letih 2015 in 2016 pa nekaj več.
