Pogledam sliko, ni ga prepoznati,
so rekli, da je to zavoljo molka,
so naglo v jagnje preoblekli volka,
da lastna ne spozna ga niti mati.
Mu skoraj dva dni treba bo molčati,
zato še slika vsa je zatemnjena,
podoba njega čisto zamegljena,
da on je in da ni on, dvoje hkrati.
A dobro vidijo se zdaj detajli,
jih tema je povsem na plan privlekla,
podoba se do golega je slekla,
na sliki nekaj je podobno zajli.
Le kaj štrli, le kaj v ozadju sije,
sprašujem se, ko molk neskončni vlada,
le kaj podobo njega tu obvlada,
kot vrv iz téme v oči mi bije.
Pogledam sliko, čista silhueta,
po nosu komajda je prepoznaven,
po srajci le za silo še zaznaven,
pa vrvic mnogo, saj je marioneta!
