Dirka se začenja v Levi vasi,
nič zato, vasi če ne poznate,
lep primer nespameti imate
v vasi, kjer živijo mnogi asi.
Dirka konjska, dirka je za stavo,
asi konje spravijo na pisto,
dirkališče mora biti čisto,
tokrat gre nič manj jim kot za glavo.
Konje lepe je mogoče zbrati
in manj lepe, vendar močne, vztrajne,
toda asi v borbi za kolajne
silno so začeli vsi se bati.
Nak, ne bomo stavili na žrebce,
stavimo na eno glavo, isto,
na priletnost konja, to je tisto,
kar prepriča tu še takšne bebce.
So vnemar pustili konje druge,
dali vse na eno zgolj so kljuse,
že vnaprej pritiskali mu pluse,
mu pripisovali vse zasluge.
Ta da konj jim tlakoval je mesto,
kakor pravi se še Levi vasi,
resda jih zajeda že počasi,
a le on primeren je za cesto.
Ta da konj je bojda poln šarma,
drugi so navadna le kljuseta
ali pa negodna še žrebeta,
njega pa krasi balkanska karma.
Res pritekel prvi je do cilja,
saj bil konj nabildan je docela,
asov četa je za njim norela,
češ poglejte, kaj je konjska milja.
Vse lepo in prav, o tem porekli
so razumniki in pa sosedje,
toda kakšno vendar bo zaledje,
kakšni konji bodo drugič tekli.
Drugič, ko jim kljuse to opeša,
oni pa le nanj vse stave dajo,
v Levi vasi z ognjem se igrajo,
jim hudič razum veselo meša.
