Piše: Slovenska medicinska akademija
Državni zbor RS je 18. julija 2025 sprejel Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki samomor z asistenco predvideva kot novo vrsto zdravstvene storitve v okviru javnega zdravstva in nalaga osebnemu ali nadomestnemu zdravniku ter psihiatru zadolžitve, ki niso bile predhodno dogovorjene z zdravstveno stroko in strokovnimi združenji.
Kljub podpori večine volivcev in poslancev DZ ostaja Slovenska medicinska akademija pri stališču, da je Zakon nedomišljen in na neprimeren način posega v odnose med bolnikom in zdravnikom.
Zdravniki se opredeljujemo do zakona na nepolitični, nestrankarski, neverski, poklicno avtonomni način, in ne dovolimo, da bi nam zaradi izraženih stališč kdorkoli pripisoval drugačno kot le zdravniško-deontološko stališče, podprto z mednarodnimi predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega poklica.
Med temeljnimi načeli zakona je izpuščeno načelo spoštovanja avtonomije zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Poklicna avtonomija predstavlja temelj strokovne odgovornosti, ki jo pri zdravnikih določajo tudi sprejeta etična načela, ki glede evtanazije in pomoči pri samomoru izhajajo iz mednarodnih dokumentov: Ženevske deklaracije World Medical Association (WMA), prvič sprejete na Generalni skupščini leta 1948 in kasnejših posodobitev stališč Ethical Committee WMA, ki smo mu zavezani zdravniki vsega sveta. Poleg tega ne smemo zanemariti dejstva, da živimo v času neoliberalnega potrošništva, katerega miselnost vodi v evtanazijski mobing, na kar opozarja tudi WMA.
SMA ugotavlja, da sedanje besedilo ZPPKŽ kljub drugačnim obljubam zakonodajalca ohranja zdravnika v centru zakonske procedure kot pomočnika pri samomoru sočloveka, česar večina zdravnikov ne sprejema, saj je pomoč pri samomoru v nasprotju z zdravniško etiko in deontologijo.
Ob zavračanju zakona zaradi nespoštovanja naše poklicne avtonomije SMA opozarja tudi širšo družbeno skupnost, da uvajanje asistence pri samomoru lahko prinaša tudi za naše okolje specifične in izrazitejše družbene anomalije, ki bi bile za spoštovanje človekovih pravic hujše breme kot je sedanje odtegovanje pomoči pri samomoru. Samomor predstavlja velik problem slovenske družbe, sprejetje zakona s spremenjenim odnosom do samomora pa bo pomenilo še dodaten izziv v širšem družbenem okolju.
