20.1 C
Ljubljana
torek, 18 maja, 2021

Vitamin D ima vlogo pri poteku COVID-okužbe, vpliva nima le, če se ga daje prepozno!

Piše: Darko Siuka

Sem zdravnik gastroenterolog. Ljudje me v pandemiji COVID-19 poznajo kot avtorja priporočil, imenovanih 10 korakov v boju zoper COVID-19, v katerih je bilo tretji korak  priporočilo o nošenju mask še v času, ko je večina stroke bila proti maskam. S kolegom, zdravnikom dr. Maticem Koželjem sva z velikimi napori in s pomočjo številnih zdravnikov dosegla, da je prišlo do uzakonitve mask v roku tedna dni po najinih medijskih objavah.

korak priporočil pa je bila tudi imunomodulacija z vitaminom D.

Že v obdobju pred COVID-19 so bile objavljene številne študije in metaanalize, katerih spoznanja so bila, da dobri nivoji vitamina D pri ljudeh ščitijo bodisi pred samo okužbo dihal ali pa je potek teh okužb blažji. Tako je bila leta 2019 objavljena metaanaliza številnih randomiziranih študij z visoko mero zaupanja, ki je pokazala, da so tisti posamezniki, ki so prejemali preventivo z vitaminom D, imeli do 75 % manj respiratornih okužb kot kontrolna skupina s placebom.

Letos pa je bila objavljena švedska metaanaliza randomiziranih študij, ki je pokazala, da so tisti, ki so v enem letu prejemali odmerek od 400 do 1000 enot vitamina D na dan, imeli za 40 % manj okužb kot kontrolna skupina s placebom.

Konec oktobra 2020 sem bil soavtor Priporočil nadomeščanja vitamina D v obdobju respiratornih okužb in v obdobju pandemije COVID-19 (Pfeifer, Siuka, Pravst, Ihan), ki vam jih prilagam, s priporočili za preventivo in zdravljenje.

Po neuradnih podatkih je medijsko ozaveščanje v Sloveniji ljudem močno približalo informacije o blagodejnih učinkih vitamina D. Po še neobjavljenih podatkih profesorja Igorja Pravsta je v zimskih mesecih več kot 50 % Slovencev redno jemalo vitamin D (samo leto prej pa manj kot 10 %). Ker se serumski nivoji glede na pretekle študije povzpnejo na normalo po nekaj mesecih jemanja, smo izboljšanje pandemičnega stanja februarja 2021 pri nas z drastičnim upadom obolevnosti in potrebe po hospitalizaciji delno pripisovali prav temu (kljub visokemu številu novookuženih), v nasprotju z ostalimi državami Evrope. Naša oktobrska priporočila so vsebovala tudi del o nekajdnevnem prejemanju višjih odmerkov vitamina D pri tistih, ki so novookuženi s SARS-Cov-2, da bi se izognili slabšemu poteku bolezni. To se je izvajalo dosledno do nesrečnega 10. marca 2021. Nekaj dni zatem je prišlo do ustavitve izboljševanja pandemije pri nas in do poskoka hospitalizacij. Ali je res kriv le novi sev?

Kaj se je zgodilo 10. marca 2021?

V slovenskih medijih je prišlo do napačne interpretacije brazilske randomizirane študije. Mediji so svoje članke napačno naslovili z naslovom: Vitamin D na potek okužbe COVID nima vpliva in podobno.

V brazilski študiji je polovica od 240 bolnikov v bolnišnici prejela vitamin D, polovica pa ne. Ni bilo statistično pomembne razlike bodisi v smrtnosti, ne v potrebi po hospitalizaciji in ne v času hospitalizacije.

Zakaj ni bilo razlike? Avtorji sami so navedli slabosti svoje študije. Bolniki so prejeli vitamin D komaj 10 dni po začetku okužbe, kar je veliko prepozno, saj vemo, da ima vitamin D veliko vlogo pri vrojeni imunosti in vplivu na makrofage (celice, ki požirajo in uničujejo mikrobe) prve ure in prve dni od kontakta z bakterijami in virusi.

Druga pomanjkljivost je bila, da je večina bolnikov ob sprejemu že imela dobre nivoje vitamina D, zato dodajanje vitamina D ni moglo dodatno vplivati na potek okužbe. Smrtnost je bila v brazilski študiji nizka (7,5 %) prav zaradi dobrih nivojev vitamina D ob sprejemu.

Avgusta 2020 smo pisali o prvi španski študiji iz Cordobe, ki je pokazala, da so COVID-bolniki z dodanim vitaminom D potrebovali enoto intenzivne terapije v 2 %, brez dodanega vitamina D pa v 50 %. Smrtnost v skupini z dodajanjem vitamina D je bila 0 %.

Sedaj so znani izsledki še neuradno objavljene druge španske študije iz Barcelone (Barna COVIDIOL), katere predobjava je bila umaknjena iz ugledne revije Lancet, ker ni imela predhodne registracije kot randomizirana študija.

Opravljena je bila na 930 bolnikih, ki so na petih barcelonskih oddelkih prejemali vitamin D, na treh oddelkih pa ne. Rezultati so bili osupljivi. Smrtnost je bila znižana za 60 %.

In sicer v skupini z vitaminom D je bila smrtnost 6,5 % (primerljivo kot v brazilski študiji za obe skupini), v skupini brez vitamina D pa je umrlo 15 % bolnikov. Prav tako je v skupini z vitaminom D potrebovalo enoto intenzive terapije 5,4 % bolnikov, brez vitamina D pa je je enoto intenzivne terapije potrebovalo 21,2 %. Slabost študije je bila, da ni bil uporabljen placebo za primerjavo. Ker je bila raziskava opravljena na 930 evropskih bolnikih in ker so rezultati raziskave osupljivi, ne moremo mimo novih podatkov, ki močno govore v prid dobrobitnega imunomodulatornega učinka vitamina D na COVID-okužbo, kar se je predhodno vedelo že leta za preostale virusne respiratorne okuže.

Zakaj bo poleti manj hospitalizacij in smrti zaradi COVID-a, enako kot v preteklem poletju?

Ker bodo ponovno zbolevali mlajši? Še mlajši kot do sedaj? Ali bo angleška različica virusa mutirala in postala manj kužna? Vsaj delno se nadejamo, da bo poleti hospitalizacij in smrti manj zaradi višje precepljenosti. Ali je poleti morda naš imunski sistem zaradi imunomodulatornih učinkov sonca z vitaminom D bolj učinkovit? Ali je dokaz preteklo poletje?

Zakaj imajo trenutno tudi tiste države, ki imajo boljšo precepljenost kot Slovenija, npr. Madžarska, do 6x višjo smrnost v populaciji ob strožjih ukrepih? Zakaj imajo skandinavske države, v katerih je uveljavljen nacionalni program bogatenja hrane z vitaminom D, nizko obolevnost in smrtnost zaradi COVID-19? Izjema je Švedska, kjer niso imeli tako strogih ukrepov kot sosednje države, smrtnost in obolevnost pa bi bila verjetno še veliko višja brez nacionalnega programa dodajanja vitamina D v hrano. Zanimiv je primer Brazilije, kjer bi zaradi dobre osončenosti pričakovali nizko smrtnost. A nasprotno ima visoko smrtnost in obolevnost. Eden od razlogov je, da tam ukrepi niso strogi, visok delež umrlih pa imajo zlasti posamezniki iz skupin z visoko koncentracijo melanina v koži, za katere je dokazano večje pomanjkanje vitamina D zaradi sodobnega načina življenja v zaprtih prostorih. Sodoben način življenja v zaprtih prostorih je po svetu glavni krivec tako imenovane epidemije pomanjkanja vitamina D.

Že stoletja in tisočletja so bili znani blagodejni učinki zmernega sončenja, le vedelo se ni zakaj. Vedelo pa se ni, zakaj so poleti virusne okužb dihal redke. Znano je, da so sončni žarki v naši geografski legi od sredine aprila do sredine septembra pod takšnim kotom, da omogočajo nastanek naravnega vitamina D v naši koži, pod pogojem, da izpostavimo soncu 15 % gole kože (ki ni zaščitena s sončno kremo) med 11. in 16. uro. Sedaj smo se že veselili, da se bliža to obdobje, a obeti za vreme so zaenkrat slabi, brez napovedanega sonca v prihodnjih dneh. Da si zagotovimo normalne vrednosti vitamina D, pa bi bila potrebna nekajtedenska varna izpostavljenost soncu od 11. do 16. Ure; to naj bi se zgodilo v sredini maja.

Medijska napačna interpretacija brazilske študije, v kateri so bolniki vitamin D prejeli prepozno, so vrgle slabo luč na vse dosedanje študije, ki so nakazale ali dokazale velik pomen dobrih serumskih ravni vitamina D pri prebolevanju respiratornih virusnih okužb, sedaj pa tudi za COVID, bodisi kot preventivno jemanje pred morebitno okužbo ali tik po začetku simptomov.

Ljudje naj pripravkov z vitaminom D, ki jih imajo doma, ne zavržejo, ampak jih uporabijo vsaj še do konca aprila, kar pa ne porabijo, pa lahko shranijo za jesen.

Od maja dalje do sredine septembra dodatnega uživanja vitamina D za zdrave posameznike, ki bodo lahko varno izpostavljeni soncu, ne bo potrebno, priporočljivo pa bo še vedno za tiste, ki tega ne zmorejo (starostniki, kronični bolniki itd.).

V želji za čim prejšnjo izboljšanje pandemičnih razmer in v želji zmanjšanja kritičnosti bolezni COVID ponovno pošiljam priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19.

Več si lahko preberete TUKAJ.

Lepo vas pozdravljam

Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterologije

Zadnje novice

Sorodne vsebine