Gastarbajtar je račune zlagal:
»Glej, Karlinca, tole je rešitev,
tvoja le potrebna potrditev,
pa ti rade volje bom pomagal.«
Muzala Karlinca se je vidno,
od veselja skoraj zajokala,
gastarbajtarju je zagrgrala:
»Oh, Tomaž, a vse naj bo previdno.«
»Nič ne skrbi, ljuba draga moja,
se odkrižaš ga z računi temi
in visoko znajdeš se nad tlemi,
bo v oblakih vsa ljubezen tvoja.«
»To storiva, oh, Tomaž, preljubi,
mojega z računi se odkrižaj
in potem k poroki se podvizaj,
še pred koncem leta me zasnubi.«
Da je to prešuštniška zadeva,
vsakomur je jasno, brez denarja
je Tomaž računal, brez krčmarja,
zdaj pošteno ga vse skupaj greva.
Sili ga Karlinca v zakon vztrajno,
njega pa računi bremenijo,
doživel je namreč polomijo,
se povsem onemogočil trajno.
Status gastarbajtarja ugaša
in Karlinca sama po ločitvi
sanja le lahko o pridobitvi,
ki prešuštvo takšno jo prinaša.
Za povrh z računi so težave,
če kriminalist jih v roke vzame,
dva prešuštnika lahko objame,
po lisičke gresta, gobe prave.
