Prvi dan že leta nas strašijo,
da v želodcu mnoge krotoviči,
skrivajo se ubogi otročiči,
drugi ko o njej spregovorijo.
Svetla po imenu, ne podobi,
po nastopu pravljično srhljiva,
venomer sovražno govorljiva,
sika, kar zares se ne spodobi.
Bi lahko izdali zbirko celo
nje sovražnic najbolj neprimernih,
nje izbruhov skrajno neobzirnih,
knjigo bi imeli prav debelo.
Prvi dan že leta nas strašijo,
češ da ravno danes se praznuje
rojstva dan podobe, ki strahuje,
zamahuje vsevprek s hudobijo.
Njena dela da so trajna, večna,
se nas ves dan vztrajno prepričuje,
dejstvo žalostno pa zamolčuje,
vzrok, zakaj neskončno je nesrečna.
