Ves togoten Maži prisopihal
je iz šole, kjer so mu zagodli,
krivi drugi so, ki so ga zbodli,
zdaj po njih prav besno bo udrihal.
Operacijo da bo računsko
sam izvedel, sam na tem planetu,
fant besni, se maščeval bo svetu,
kar izvedel kajpak bo vrhunsko.
Bo izvedel, pravi, revizijo,
ves planet iz krožnice iztiril,
dovoljenje sam si bo overil,
naj mu le veselja ne kalijo.
Štefan, ki od njega prepisuje,
dal takoj je to strokovno mnenje,
Maži da dobil je dovoljenje,
vsakogar lahko da ustrahuje.
Nad planet se Maži brž je spravil,
ga iz tirnic vrgel bo z računi,
maščeval se fant bo nad tajkuni,
jezo in komplekse s tem bo zdravil.
Svetu in planetu bo pokazal,
kaj se pravi njega ujeziti,
kaj veselje mu grdo skaliti,
češ kako se je povsem umazal.
Rekli so, pustimo mu besneti,
naj račune Maži skupaj zlaga,
mu nobena reč več ne pomaga,
ne osončja več in ne planeti.
Nad planet se spravlja, oh, presneto,
saj otrok se ti do konca smili,
ker so vse veselje mu skalili,
dete žalostno je, prizadeto.
Čaka se samo še drugo mnenje,
kam prešolalo se to bo dete,
kje lahko bo štelo vse planete,
ni za to potrebno dovoljenje.
