Videli so ga, je šel v gostilno,
se mastil v njej ob veliki skledi
in počival po obilni jedi,
stregli so mu Prleki servilno.
Kaj še, plačal ni za pogostitev,
je počival tam na stroške tuje,
šlo za javni je denar, še huje,
narod plačal célo je storitev.
Kaj še hujšega, se je nalival
z vodo, ki je silno primanjkuje,
da bilo bi vse samo še huje,
s polnim je želodcem še počival.
Zdrav ko dren je, zdaj pa zatrjuje,
da gostilna je okolje zdravo,
da zaščiten bil je tam z naravo,
vemo, da si vse le izmišljuje.
Mi smo namreč s tistega te-veja,
kjer scenarij bil je zgodbe spisan,
smo hoteli, da mož ves bi skisan
vse priznal, izvrstna res ideja!
Ni šlo, pa zato smo ga prosili,
naj za nas še enkrat v kader stopi,
kamera da tisti hip se vklopi,
češ da smo zločinca ulovili.
Šla po zlu nam je nadaljevanka,
ki z njim smo posneti jo hoteli,
smo prepozno, šele zdaj dojeli,
da je šel z navadnega sestanka.
Nič zato, pripravljen je scenarij,
s kaskaderjem vse se stvar posname,
tudi če nihče ji ne verjame,
naj podrobnosti se zanemari.
Pop bo vodo žegnal, da bo vino,
pop bo mušji golaž prav začinil,
da v gostilni slon je bil, bo hlinil,
to mu preostane še edino.
