Piše: C. R.
V petek, 28. maja 2021 je potekalo v dvorani Slovenske matice posvetovanje, ki ga je v ožjem krogu članov svojega odbora in prijateljev priredila Katedrala svobode, tokrat po dolgem času spet v živo, o aktualnih vprašanjih slovenske države in družbe. Na posvet so bili povabljeni tudi člani Zbora za republiko in Act Tanka.
Uvodoma je bilo poudarjeno, da so ta vprašanja stisnjena v čas med pandemijo v lanskem in letošnjem letu ter prihodnjim super volilnim letom. Vmes se je zgodil prehod vlade iz rok Marjana Šarca v roke Janeza Janše, razporejanje strank in volivcev vzdolž ločnice med tranzicijsko levico in osamosvojitveno desnico, ob spremljavi medijskih, parlamentarnih in pouličnih konfrontacij, ter neposredno pred polletnim slovenskim predsedovanjem Evropski Uniji.
Zastavljeno je bilo tudi izhodiščno vprašanje, ali je možno spregledati, v očesu teh viharjev, bistvo aktualne slovenske krize ter napovedati ureditev konfliktnih razmerij v republiki na nov način in na novi ravnini?
Na posvetu je tekla razprava v glavnem o izzivih in težavah aktualne slovenske družbe: o radikalizaciji in polarizaciji politike, ki izvirata iz nezadovoljstva tranzicijske levice z aktualno vlado; o (ne)spoštovanju nedotakljivosti ustave, ki pomeni sidro slovenske državnosti in osamosvojitve; o neuravnovešenosti slovenskih medijev in šolskega prostora; o sporazumevanju med alternativnimi politikami (“gradnja mostov” med obema bregoma); predvsem pa o nezadržni tridesetletni rasti narodne in državne samozavesti, svobode in blaginje. Posamezni razpravljavci (med katerimi so bili Peter Jambrek, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Janez Podobnik, Anton Stres, Jan Zobec, Andrej Umek, Marko Balažic, Franci Kindlhofer, Janez Remškar, Damjan Mihevc in Peter Gregorčič) so spričo “sistematičnega razgrajevanja Slovenije” in njenih “vrednotno-identitetnih temeljev” poudarjali pomen razprav in povezovanja liberalnih in konservativnih intelektualnih krogov. Omenjena je bila potreba po iskrenem in tvornem dialogu s kolegi, ki priznavajo tudi drugačna intelektualna in vrednotna izhodišča.
Zapisali: Dimitrij Rupel, Alenka Puhar, Janez Podobnik in Peter Jambrek
Katedrala svobode je neformalno združenje oseb, ki usklajujejo spoznanja in mnenja o pomembnih vprašanjih slovenske Republike. Njeni sodelavci so osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, katerih namen je prispevati za soglasje o programskih točkah nacionalnega programa za sproščeno in svobodno Slovenijo. Ikona Konvencije je Katedrala svobode, Plečnikova upodobitev slovenskega parlamenta, razumljena kot slovenska akropola in kot simbol slovenske državnosti.
