“Kdaj že končno steber ta nosilni
z metra petdeset na tla se zvrne,
in potem se tam več ne obrne,
govor da imel bom poslovilni?”
“Tole, je, prijatelj moj, sovražni
govor, to naj ti bo vendar jasno!”
“Nič ne de, povedal ga bom glasno,
in dodal zidak tedaj opažni.”
“Kam, prijatelj, meriš zdaj z zidakom?”
“Kam? Potrebna vendar je podpora,
da ne pride več nazaj pokora,
to je jasno zadnjim še bedakom.
Le tako postal bo meni všečen
moj prijatelj bo na vekov veke,
ko ga zaustavijo prepreke
in imel pred mano mir bo večen.”
