Desetega januarja 2019 se je javnosti “predstavila” asociacija Katedrala svobode. Na posvetu v Ljubljani so analizirali notranjepolitično dogajanje v Sloveniji, kjer se vrtimo v začaranem krogu.
Zanimivo, da je vzrok današnjega stanja (njegove posledice se kažejo v tem, da nas v razvoju prehitevajo nekdanje članice vzhodnega bloka) odlično diagnosticiral, že pred 15 leti, takratni urednik Slivnikovega Maga in današnji kolumnist Dela Janez Markeš v kolumni z naslovom Dreyfus na šestdeset podlage (Mag, 25.2.2004, št. 9/2004), kjer je zapisal da:
»… nomenklaturi pred jesenskimi volitvami ne bo ostalo drugega, kakor da iz Janše naredi fantomskega fašista in ga javnomnenjsko potolče – deset klafter pod zemljo, kot bi dejal Ivan Cankar. Patološko sovraštvo do njega pa je mogoče definirati: izvira iz nomenklaturnega občutka ogroženosti, kajti očitno ima Janša v nečem zelo prav. Ključ leži v njegovi ideološki interpretaciji narave slovenske nomenklaturne oblasti. Dolgo je bil zanje poskusni zajec, za katerega so bili pač prepričani, da je vodljiv in obvladljiv brez možnosti presenečenja …«
Ko je nomenklatura (kontinuiteta – »reformirana« postkomunistična združba s Kučanom na čelu) ugotovila, da Janša ne bo njihova marioneta, so 2007 nad njega poslali družbenopolitične delavce – agitprop falango F571. Tej množici se je kasneje (na Delu) miselno in komentatorsko pridružil tudi Markeš, naredil je obrat na glavo, sam najbolje ve zakaj. V spletni komunikaciji (e-pošti) je pretekli teden mene in Vilija Kovačiča, potem ko sva razkrila njegovo pravilno »prognozo« kasnejšega notranjepolitičnega dogajanja v Sloveniji, na kar bi moral biti kot politični analitik ponosen, med drugim označil za »zdrizasta psihopata identična podganam, ki mrgolijo po kloakah«. Njegovo pisanje razkriva, da preteklost lahko potiskamo v podzavest, vendar ji ne moremo uiti.
Kako prav je imel takrat Markeš (o razlogih njegovega zgoraj omenjenega e-pisma ne bom ugibala) lahko kronološko spremljamo preko naslednjih dogodkov:
– nastop novinarske falange F571 (2007, peticija proti Janezu Janši).
– montirana afera Patria (od 2008 dalje, najprej montirana TV predstava s finskim novinarjem in slovenskimi akterji, nato delovanje kontaminiranega pravosodja, ki je zadevo naklepno vleklo v nedogled do zastaranja, čeprav je bil obtožni predlog, ki zahteva skrajšan postopek, prirejen, kar je dokazala sodna ugotovitev dec. 2015).
– t.i. “ljudske vstaje” vodene preko nomenklature iz ozadja. Na spletnem Delu sta jih vsakodnevno spremljala – komentirala J. Markeš in A. Žerdin v oddaji Revolt. Ni pa Delo (njegovi uredniki, novinarji) takrat posvetilo niti enega članka našem Odboru 2014 in večletnim(!) javnim(!) prizadevanjem za vzpostavitev vladavine prava (vladavina prava je temelj demokratične družbe). Urednica Pisem na Delu mi je takrat, ko sem ji pisala, svetovala, naj sama obvestim bralce Dela o naših prizadevanjih, na kratko v Pismih (1750 znakov), čeprav je temeljna naloga profesionalnega medija novinarsko informiranje javnost o dogajanju v družbi – državi. Kot kaže smo drugače misleči še vedno drugorazredni državljani, kot je že 2009 povedal nekdanji predsednik Danilo Tuerk.
– nezakonito poročilo Gorana Klemenčiča (takrat predsednika KPK), ki je kronološko sledilo naslednjim dogodkom: julija 2012 je predsednik vlade Janša izročil generalnemu tožilcu Fišerju sporne kreditne mape, 19. 12. 2012 je Janša napovedal preiskave zgodovinskega ropa v slovenskih bankah – tvit, 7.1. 2013 je G. Klemenčič javno napovedal poročilo o preiskavi premoženja JJ in korupciji. Leta 2015 je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je poročilo nezakonito in ga je pravnomočno zavrglo!
Klemenčiču se je le nekaj dni kasneje pridružil Gregor Virant iz DL (takrat predsednik DZ), ki je zahteval odstop Janše. Tihemu državnemu udaru je sledil razpad reformne koalicije.
Sledila je vlada z marioneto A. Bratušek in krpanje bančne luknje. Paradržava (izraz strici je prvi uporabil D. Židan) je poskrbela, da bomo davkoplačevalci reševali tudi privatno (F21) Faktor banko (njeni kadri so se preselili kar v DUTB!) in Probanko. V NLB je banksterje iskal kar nekdanji obveščevalec Kos (Depala vas, Patria), seveda jih ni našel. Pozneje obelodanjeno pranje iranskega denarja se za kriminalista Florjančiča, ki naj bi bil kandidat za NPU, ni zgodilo. KPK Klemenčič je bil o dogajanju obveščen, toda ovadbe kriminalistični policiji ni posredoval po pošti, ampak je kriminalistu R. Slodeju (ta je »sodeloval« tudi z novinarji Dnevnika v lasti tajkuna F21 Bojana Petana) izročil “listek”, Slodej pa ga je čudežno, saj ni res, pa je, izgubil. In potem so državne institucije molčale več let in še danes zadevo ignorirajo. Če bi bil v pranje denarja vpleten JJ, bi naslednji dan to vedela vesoljna Slovenija, sodni procesi pa bi se vrstili.
“Tuji” skladi danes kupujejo poceni terjatve DUTB, strokovno nepoznana Lidija Glavina upravlja s SDH premoženjem, korupcija v zdravstvu (raziskovala J. Godec in R. Pezdir) se kot kaže ni zgodila …
Osebnost leta novinarjev javne RTVS je postal Marjan Šarec, ki je včasih, na ljudskih veselicah, zabaval z besedami: “Baba je kot alkohol, najprej te opije, nato ti gre na jetra”, kot predsednik vlade pa je ob svojem prvem vstopu na EU mednarodno sceno (Dunaj) novinarju dejal: “Ja, vrh kot vrh!” In je SLO novinarje in javnost kot kaže očaral, kažejo »javnomnenjske« ankete.
P.S. Janez Janša se ponovno trudi s svojimi štirimi odličnimi analizami vzrokov SLO “gibanja na mestu”. Seveda mainstream mediji vse to ignorirajo. Markeš je že 2004 v Magu napisal, da nomenklatura potrebuje marionete, kasneje sta Hribarja (Tine in Spomenka) “ustavljala desnico”, ki jo je novinar radia Matej Šurc lani, javno – preko radia, označil kar za klerofašiste (sovražnike naroda?).
Dokler gredo penzije in javno sektorske plače (vse iz proračuna) “gor” in nas zabavajo Modrijani je javnost kot kaže zadovoljna. Kaj pa sivolasi modreci, člani »Katedrale svobode«, ki so v začetku 90-ih imeli možnost preusmeriti dogajanje? Takrat so Bučar, Rupel, Peterle in takratni predsednik Kučan (pridružil se je Drnovšek) sestankovali na Brionih. Pučnik, Janša, pa tudi Bavčar s potekom in rezultati pogajanj niso bili zadovoljni. Kasneje (po Depali vasi) se je Bavčar pridružil Ruplu, oba pa nato LDS. No, danes pa bi nekateri takratni akterji zopet »sestankovali« in … ? Prava dejanja so sadeži, besede le listi.
Iva Pavlin Žurman
