Slabih pravljic čas še ne prehaja,
vsakič nova neokusna vzide,
saj potem kar naglo spet preide,
vendar tri do štiri leta vztraja.
Predelujejo iz pravljic starih
z levo roko najbolj neokusne,
zajčke vanje trpajo poskusne,
delajo jih v trojkah, ne več v parih.
Ker en sam ni pravljici dorasel,
eden sam spisati je ne zmore,
če pa že, ne našel bo opore,
kisal se otrok bo in odrasel.
Za evropsko pravljico prihodnjo
trije se sestanejo junaki,
da vsaj eno skrpali z vijaki
iz odpada pravljično bi blodnjo.
Pravljica bo nova liberalna,
trojček jo zato napredno snuje,
iz ostankov skropucalo kuje,
da za publiko bo vsa fatalna.
Rdečo kapico poslati znova
v boj gre za otroške jim glasove,
s strahu, da spet dolge bi nosove
zaslužili, mora biti nova.
Tri junake združili bi v rdečo,
vse pod eno kapo kandidatno,
le tako ni upanje potratno,
strpano vnaprej že v prazno vrečo.
Lenka kapice ne bo igrala,
prejšnjič se osmešila je scela,
mojškra niti prav ni niti udela,
že vnaprej zdaj vlogo bo oddala.
Za Ostržka Mirkec ni dorasel,
v Rdeči kapici ne najde vloge,
svoje misli kratke in uboge
bo v oblakih raje dalje pasel.
Marjan, ki igral bi komandanta,
ko se lista pravljična sestavlja,
se zaveda, sam da čas zapravlja,
pravljica ta pač ni konjska kvanta.
A kdor čaka, končno le dočaka,
v Rdeči kapici se je odrezal,
vrečo z babico je tam odvezal,
kdo že? No, saj veste, lovec Jaka.
Ta zdaj strelja na visoke cilje,
prvi v pravljici bi rad se kazal,
vsem po vrsti rad oči bi mazal,
pravi, da mu nese do pol milje.
Se na lovca zdaj edino stavi,
ta da pravljico nekako skrpa,
tri ubožce v isto vrečo strpa,
Jaka bo od treh edini pravi.
A pri tem na glavno se pozablja,
tu za pravljico da gre evropsko,
ne morda za basen po ezopsko,
lovskih trikov tu se ne zlorablja.
Pravljice sodila komisija
bo, volilci bodo nje sestava,
ki vedo, kaj pravljica je prava
in kaj rdeča lovska kozlarija.