Vanja zdavnaj ni več punca tista,
ki po vsej soseski je frlela,
se pomembna sama sebi zdela,
mnogo let že ni več s tisto ista.
Zdaj ko je dodobra odcvetela,
slišal sem, da je nekje v tujini,
na evropski stari pač celini
nekega možička končno ujela.
Ji privoščim, sem takoj pomislil,
saj je čas že bil za umiritev,
čas za Vanje vase poglobitev,
a sem kmalu resno se zamislil.
Ko migrante namreč je hvalila,
strah pred njimi ves zametovala,
iz bojazni žensk se norčevala,
pamet na veliko jim solila.
Istospolni lobi ne obstaja,
vse da pravljice so za otroke,
nam servirala je na obroke,
rekla, čas da nam pač zaostaja.
Nisem razumel spočetka Vanje,
sčasoma pa se je posvetilo,
njeno da edino so gonilo
freudovske neizživete sanje.
