5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

(PREJELI SMO) Zavrnitev uredbe o obnovi narave klic k razumu in realnosti

Piše: Franc Bogovič

V tem tednu je v Evropskem parlamentu potekalo več glasovanj in razprav, ki zadevajo kmetijstvo in podeželje, predvsem v kontekstu varovanja okolja in ohranjanje narave. V torek je odbor EP za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), na katerem je glasoval tudi evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP), s 44 glasovi za in 44 glasovi proti zavrnil predlagano uredbo o obnovi narave (t.i. zakon o obnovi narave, ang.: Nature Restoration Law), s katerim Evropska komisija predlaga zavezujoče cilje za vzpostavitev ekosistemskih funkcij na 20% površine EU, potrebnih obnove, do l. 2030, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu. V četrtek pa je na odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) potekala razprava o primerjalni analizi strateških načrtov SKP ter predstavitvi Evropske komisije o strateških načrtih, kjer je prav tako sodeloval Bogovič.

V zvezi z zavrnitvijo predloga zakona o obnovi narave Bogovič izpostavlja, da v politični skupini EPP že od same predstavitve tega predloga opozarjajo, da kljub dobrim namenom, le-ta ni izvedljiv v praksi in predstavlja tveganje tako za prehransko varnost v EU na eni kot za kohezivnost podeželskih skupnosti, ki bi nosile levji delež obnovitvenih ukrepov, na drugi strani. Zaradi slabe zasnove predloga ter še dodatnega povišanja ambicij v okviru pogajanj o tem predlogu v Evropskem parlamentu, ki jih želijo politične skupine levo od sredine, so v politični skupini EPP že pred časom odstopili od pogajanj in tudi glasovali proti celotnemu predlogu.

»V EU zakonodaji obstaja že 23 pravnih aktov, ki urejajo področje varovanja okolja in ohranjanja narave, kar že sedaj predstavlja izjemno administrativno breme tako za države, posameznike in podjetja – še en predlog zakonodaje več bo to birokratsko nočno moro še povečal, poleg tega ne prinaša nobene dodane vrednosti,« uvodoma izpostavlja Bogovič in dodaja, da omenjeni predlog predvideva vzpostavitev 10% kmetijskih površin v EU v izključno neproduktivni kmetijski rabi. »Kontradiktorno je, da se predlaga, da države niso zavezane sprejeti ukrepov za zagotovitev cilja 10%, a obenem bodo njihovi nacionalni načrti za obnovo narave ocenjevani na podlagi tega, ali te ukrepe predvidevajo ali ne,« opozarja Bogovič in nadaljuje: »Reforma SKP 2023-2027 v režimu pogojenosti že predvideva, da morajo kmetje 4% svoje obdelovalne zemlje na ravni kmetije nameniti neproduktivnim funkcijam, z eko shemami lahko ta delež prostovoljno povečajo na 7% in za to prejmejo dodatna plačila. Omenjeni predlog zakonodaje pa ne predvideva nobenega financiranja za (prisilno) povečevanje deleža površin pod zaščito, poleg tega se navezuje le na »delež kmetijskih površin na ravni EU«, brez opredelitve za katere površine točno gre, razdelitve po državah članicah, idr.

Na podlagi predloga te uredbe bi kmetje bili primorani izvzeti obdelovalno zemljo iz rabe, ponovno poplavljati obdelovalno zemljo, uporabljati izključno metode ekološkega kmetovanja in prenehati uporabljati sintetične pesticide za zaščito pred škodljivci in živalski gnoj za gnojenje svojih polj,« našteva Bogovič in dodaja: »Del tega, kaj bi uveljavitev takšnih omejitev pomenila v praksi, vidimo pri omejitvenih ukrepih za kmetovanje na Ljubljanskem barju, torej poseg v tradicionalno kmetijsko prakso, kar ima za dolgoročno posledico izgubo dohodka za kmeta in propad kmetij. Predlog tudi ne predvideva nobenih sredstev za izpad dohodka zaradi zmanjšanja kmetijske dejavnosti na območjih pod zaščito. Gre torej za nesorazmeren poseg v konvencionalno kmetijsko pridelavo, saj menjava kmetijskih kultur z drugimi ali sprememba kmetijski praks v še bolj »trajnostne« ni mogoča čez noč, poleg tega je to za marsikaterega kmeta ekonomsko nemogoče – manj donosa, manj denarja, manj hrane in višje cene za potrošnika!«

Bogovič kot zelo problematično vidi tudi to, da Evropska komisija še vedno ni pripravila presoje vplivov na prehransko varnost, kar vztrajno zahteva odbor AGRI. »Prehranska varnost je nekaj, s čimer se ne smemo igrati!« je jasen Bogovič.

Po Bogovičevem mnenju je izjemno nevarna tudi določba, ki predvideva »restavracijo« 25.000 km rek v EU do l. 2030 oz. odstranjevanje rečnih pregrad. »To ne pomeni nič drugega kot rušenje jezov, ki so namenjeni proizvodnji energije iz hidroelektrarn – in s tem zmanjševanje deleža hidroenergije kot obnovljivega vira energije, negativen vpliv na namakanje kmetijskih površin in poplavno varnost prebivalcev ob rekah. Na primeru Južne Tirolske, kjer so v zadnjih desetletjih ob reki Adiži izsušili močvirja, se tako znebili malarije in z vzpostavitvijo sadovnjakov jablan ustvarili »sadni vrt Evrope«, bi takšen ukrep pomenil ponovno vzpostavitev močvirja in uničenje velikega dela pridelave jabolk, da o poslabšanju poplavne varnosti in ostalih gospodarskih izgubah niti ne govorimo,« konkretne primere pojasnjuje Bogovič in dodaja, da se premalo zavedamo, kakšen vpliv bi tovrstni, sicer dobronamerni, a popolnoma  nerealni predlogi imeli na življenje ljudi na podeželju ter ekonomski položaj kmetov, podjetnikov in ribičev, ki bodo znatno prizadeti zaradi tovrstnih obnovitvenih ukrepov.

»S takšnimi predlogi, ki niso pripravljeni v sodelovanju z deležniki, ki jih bodo najbolj prizadeli, se EU oddaljuje od ljudi namesto da bi se jim približevala. Zaradi zmanjšanja kmetijskih površin v rabi se bo zmanjšala kmetijska proizvodnja, posledično bodo cene hrane še bolj narasle, povečal pa se bo pritisk na uvoz cenejše hrane iz tretjih držav, kjer so standardi kmetijske pridelave bistveno nižji kot v EU. Poleg kmetov, ki bodo ostali brez prihodkov ali z nižjimi prihodki, če bodo sploh še kmetovali, bo najkrajšo potegnil potrošnik, ki bo imel bistveno manjši dostop do kakovostne, zdrave in hranljive hrane. S tako nepremišljenimi predlogi lahko resnično pride do situacije, ko si bodo lahko tovrstno hrano privoščili le bogatejši sloji prebivalstva, revnejši pa bodo postajali čedalje bolj odvisni od uvožene hrane, proizvedene na dvomljiv, netrajnosten in okoljsko sporen način ter pripeljane v EU z visokim ogljičnim odtisom. To je popolno nasprotje namena SKP, zato se s tovrstnimi zakonodajnimi predlogi ne delamo usluge ne okolju, ne kmetom, ki so ključni skrbniki ohranjene kulturne krajine v EU, še najmanj pa potrošnikom, ki bodo imeli zmanjšan dostop do hrane,« glede razlogov za nasprotovanje predlogu Zakona o obnovi narave zaključuje Bogovič.

Glasovanje o navedenem predlogu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta bo potekalo bodisi julija bodisi septembra. Bogovič bo tudi takrat glasoval proti celotnemu predlogu uredbe.

V četrtek pa je na odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) potekala razprava o strateških načrtih SKP, v kateri je Bogovič predstavnika Komisije med drugim seznanil s predlogom uredbe o upravljanju območij Natura 2000, ki jo je pripravila Vlada Republike Slovenije, in predlaga številne omejitvene ukrepe za kmetovanje na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja. Za Bogoviča je zlasti problematično, da se Vlada v predlogu uredbe sklicuje na zakonodajo EU, ki sploh še ni sprejeta. Pričakovano je odgovor Komisije, da bo evalvacija intervencij iz nacionalnih strateških načrtov potekala po morebitnem sprejetju nove zakonodaje na ravni EU. Nove obveznosti bodo začele učinkovati po uveljavitvi in nikakor ne prej. Celotna izmenjava mnenj med Bogovičem in Mihailom Dumitrom z Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo je na voljo na spodnjem videoposnetku.

Franc Bogovič na odboru AGRI postavi vprašanje komisiji o izvajanju Skupne kmetijske politike

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine