Piše: Nadia Roncelli, Mladika
Odšel je velik pisatelj, intelektualec, borec za slovenstvo in boljši svet, ki je pokončno živel najbolj dramatične in najtežje trenutke 20. stoletja. Vest nas je boleče presenetila prav na dan, ko je imela iti revija v tisk. Ustavili smo tiskarske stroje, kajti brez poklona velikemu človeku ni mogoče med bralce, saj je bil Boris Pahor tudi dolgoletni sodelavec naše založbe. Seveda se bomo k njegovemu liku še povrnili.
Njegovo sodelovanje datira v leto 2001, ko je pri Mladiki izšla nova izdaja njegove afriške kronike, romana Nomadi brez oaze. Tudi med vojno je na oddaljenih afriških sipinah hrepenel po slovenščini, ki ga je vse življenje navdihovala, se spominjal tajnih izletov v slovenske gore in čutil povezanost z istrskimi kmečkimi fanti. Tudi oni so, prav tako kot Pahor, služili vojaški rok v italijanski vojski. Nomadom brez oaze sta sledili knjiga dnevniških zapisov Notranji odmevi (2003) in nova izdaja zbirke kratkih zgodb Grmada v pristanu (2008). S pomočjo Ministrstva za kulturo so zbirko prejele v dar knjižnice vseh osnovnih šol v Sloveniji. To je bilo za Pahorja veliko zadoščenje, ker mu je bilo veliko do tega, da obravnavajo zgodovino Slovencev v Italiji tudi v šolah v matični domovini. Vseskozi si je namreč prizadeval, da bi bila usoda Slovencev zunaj matičnih meja vključena v slovenske učbenike.
Spominjamo se, kako smo se skoraj dnevno srečevali, da bi mu ob njegovem 100. rojstnem dnevu izdali knjigo. Prinašal je zapiske, prebliske, opažanja in res – nastala je knjiga In mimo je šel spomin, mozaično delo s kratkimi zgodbami starejšega datuma (objavljene le v revialnem tisku), članki, dnevniškimi zapisi, pismi in eseji. Izdaja ob pisateljevem častitljivem jubileju je imela veliko pričevanjsko in literarno-zgodovinsko vrednost, saj smo objavili črtice, ki so bile dotlej natisnjene le v revijah Malajda, Brinjevke in Dejanje.
Sodeloval je z Mladiko tudi kot avtor spremnih besed: z Alojzom Rebulo sta objavila uvod v antološko slovensko-italijansko zbirko pesmi Edvarda Kocbeka Rojeni smo za čudeže. Napisal je spremno besedo za knjigo pogovorov z Majdo Colja o Ferdu Bidovcu in za knjigo Marte Ascoli o taboriščni izkušnji v Auschwitzu. Uredil je pisma Danice Tomažič bratu Pinku v izdajo z naslovom Pisma bratu v zapor in drugi dopisi.
Leta 2004 je pripravil poseben priročnik-vademekum v italijanskem jeziku o slovenski književnosti na Primorskem. Boris Pahor je bil namreč ambasador slovenske kulture v svetu, še posebej pa si je prizadeval, da bi se italijanski bralci seznanili z bogato slovensko književno ustvarjalnostjo v Trstu in Gorici. Oral je ledino, saj do objave priročnika s takimi knjigami še nismo razpolagali. Bil je dalekoviden, razumel je potrebe sodobnosti, vedel je, da je treba podreti železno zaveso in da je treba o Trstu in Slovencih na tem območju spregovoriti tudi Italijanom. Ta problematika, ki je bila pisatelju vedno pri srcu, je prišla v ospredje z nastopom v oddaji na vsedržavni televiziji RAI, ko je prišlo tudi do preboja njegovega znamenitega romana Nekropola v svetovno zavest.
Z njim je bilo lepo sodelovati, bil je natančen, vedno je imel jasno predstavo, kaj hoče, kako naj bo knjiga oblikovana in katere značilnosti izpostaviti. Poznalo se mu je, da si je kot urednik revije Zaliv in drugih publikacij nabral veliko izkušenj in znanja.
Leta 2006 smo mu posvetili monografijo tržaške fotografinje Alice Zen. O pisateljevem življenju spregovorijo slike njegovih dragih, družinskih članov, prijateljev in dogodkov, ki se jih je bil udeležil.
S ponosom lahko zapišemo, da je pri Mladiki lani ob njegovem 108. rojstnem dnevu izšlo Pahorjevo zadnje literarno delo, dopolnjena izdaja njemu ljubih kratkih zgodb Grmada v pristanu. To ga je silno razveselilo, hkrati pa dejstvo, da je Grmado v pristanu marsikatera slovenska šola na Tržaškem uvedla kot šolsko branje.
Prav tako ga je navdušil izid knjige Boris Pahor. Scrittore senza frontiere (Boris Pahor. Pisatelj brez meja), ki smo jo lani v italijanščini izdali v sodelovanju z italijanskim društvom Ponte Rosso. Zgodilo se je prvič, da so v pričevanjski interakciji slovenski in italijanski pisatelji, časnikarji, intelektualci in prijatelji na enem mestu skupno napisali, sestavili in ustvaril nov, svež potret Borisa Pahorja. Bilo je enkratno doživetje, saj se je predstavitve na odprtem na Donizettijevi ulici v Trstu le dan po njegovem 108. rojstnem dnevu udeležilo ogromno ljudi. Slovenci in Italijani smo se skupaj poklonili velikemu pisatelju.
Njegov odhod nas je močno prizadel. Pogrešali bomo njegovo moč in vztrajnost, njegovo zavezanost resnici, značajsko doslednost, prizadevanja za ohranjanje narodne identite in slovenski jezik. Srečni smo, da smo z njim sodelovali in z njegovimi knjigami prehodili del njegove in naše zemeljske poti.
Nadia Roncelli – MLADIKA 5/2022
