Piše: Nova socialdemokracija
Neparlamentarna stranka Nova socialdemokracija se po dolgem* času oglaša v zadevi za katero menimo, da smo upravičeni oz. imamo razlog do javnega stališča.
Smo ena redkih strank – takrat še pod imenom Krščanski socialisti – ki se je ob vprašanjih priznanja Kosova oglasila, ravno zaradi kršitev mednarodnega pravnega reda.
Na protestu (priponka) zoper priznanje Kosova marca 2008 smo tudi menili, da bi bila enostranska razglasitev Kosova protipravne dejanje, ki je povzročilo spreminjanje meja v povojni Evropi. Suverena država Srbija je bila prisiljena v politiko izvršenih dejanj, »realno stanje«, ko se je morala odpovedati 1/5 svojega ozemlja.
Ni torej nobenega presenečenja, da se tudi Rusija ob lastnih pretenzijah sklicuje ravno na ta primer.
Intervencije Zahoda oz. NATA ( Afganistan Irak, Libija, itd ..) so bile vojaške intervencije na tujem ozemlju, vendar niso spremenile meja teh držav – kot se je zgodilo s Srbijo.
Zakaj menimo, da Rusija v vojni z Ukrajino ne sme zmagati !
Ker bi to ne pomenilo le poraz države, ki je bila izpostavljena agresiji, ampak poraz mednarodnega prava.
Temeljna norma po drugi svetovni vojni je bila ravno to: Meje se ne smejo spreminjati z vojaškimi intervencijami . Že takrat se je vedelo, da navkljub naporom, meje ne morejo biti idealno začrtane. Iskale so se optimalne rešitve, a sočasno se je dal velik poudarek zaščititi obmejnih manjšin. S tem je vsaj načelno odpravljen eden od temeljnih razlogov za konflikt.
Lahko razumemo Rusijo, da je negodovala ob stanju ruskega življa v vzhodni Ukrajini, a to razumevanje ne pomeni opravičilo za vdor v sosednjo državo.
In na tej točki se mora demokratični svet, ki spoštuje mednarodne norme zopet povezati .
Nimamo več tako vplivnega gibanja neuvrščenih kot nekoč. Med njegova temeljna načela sodijo še danes prav:
– nevmešavanje v notranje zadeve države in mirne skupnosti vseh narodov,
– zavračanje uporabe sile v mednarodnih odnosih.
Torej posredi so širše, globalne zadeve.
Opažamo, da avtokratski režim med seboj sodelujejo, navkljub ideološkim razlikam. Prepuščanje velesilam, da si podredijo svet pa je še posebej nevarno.
Ne gre le za nasprotovanje konkretni agresiji, ampak zoperstavljanje vplivnim državam , ki brezobzirno uveljavljajo »pravico« močnejšega.
Če bi Rusija uspela hitro podrediti Ukrajino, bi si verjetno kmalu zasedla Moldavijo, saj so njene čete – kot mirovne sile – že tam.
Ne delajmo si utvar, da se bo ekspanzionistična politika treh velesil končala.
Svet se torej vedno bolj deli – ne po ideoloških predznakih – ampak na avtokracije in države, ki si prizadevajo za demokracijo.
Zato je Nova socialdemokracija plasirala parolo: DEMOKRATI VSEH DEŽEL ZDRUŽIMO SE !
Je enotna EVROPA pogoj za nudenje pomoči ogroženim državam ?
Vsekakor je enotnost zaželena ni pa nujna.
Po mednarodnem pravu ima napadena država pravico, da prosi za pomoč kogar koli in odzovejo se lahko le posamezne države. Že zaradi tolikšnega števila držav je ne moremo pričakovati in zahtevati. Zato je to hudovanje nad neenotno EU nesmiselno !
Že sedaj se ve, da bo Madžarska nasprotovala ostrejšim ukrepom proti Rusija, saj tudi sama kaže pretenzije do Ukrajine. In že sedaj je izkazovala specifični, »kooperativnejši« odnos do avtokratskega režima v Rusiji.
Enotnost bi bila najbolj potrebna ravno pri gospodarskih in administrativnih sankcijah, saj v nasprotnem ne morejo delovati učinkovito. Odločneje pa bi bilo potrebno ukrepati zoper države, ki z različnimi odvodi pomagajo Rusiji pri nevtralizaciji sankcij.
Za vojaško pomoč – je ob tem, da so se ji ZDA odrekle – rešitev iskati v koaliciji “voljnih”.
Mišljene so Anglija, Francija in še druge prijateljske države, ki bi poslale čete, tudi kot mirovne sile.
Dobra stan te zgodbe – če lahko ob tej moriji o njej sploh govorimo – pa je, da se Evropa reši pretirane čezatlantske odvisnosti in res začne krepiti svoj obrambni varnostni sistem, kar smo krščanski socialisti poudarjali že ob vstopu v NATO.
Vsak posamezna država pa bi morala varnostni sistem najprej graditi pri sebi. Imeli smo usposobljeno teritorialno obrambo in civilno zaščito, ki je bila še kako pomembna pri osamosvojitvi in bi jo morali do določene mere zopet usposobiti.
Predsednica Sveta stranke Predsednik NS:
Jožica Belak Andrej Magajna
* oznako so dali pri besedni zvezi: NS se po dolgem času oglaša
Kljub našim prizadevanjem za afirmacijo neke nove poti, ki je bazirala na Krekovi doktrini, nam samostojna pot v parlamentu ni uspela. Prva registracija sega že v obdobju 1991 – 1995. Kasnejša pa od leta 2008 naprej. Posredno smo bili prepoznani preko dveh poslanskih mandatov Andreja Magajne v obdobju 1990-92 (prva večstankarska skupščina/ parlament) in 2008-11 – v katerem smo kandidirali na listi »Pahorjeve« SD. Pa tudi njegovi predhodni vlogi pri ustanavljanju »pomladnih« strank in koalicije DEMOS.
Uveljavitev na nam ni uspela, kljub temu, da imamo enega najbolj razdelanih programov na socialni levici. Ta ni le zbir lepo zvenečih ciljev, ampak vključuje tudi idejni del / vrednote. Eden razlogov je ravno to, da ne sodimo v antagonistična bloka, ki obvladujeta medije. Seveda pa tudi naša lastna neučinkovitost.
Poizkus kandidiranja na zadnjih predsedniških volitvah pa je pokazal, da niti javna RTVSLO ni spoštovala načela enake obravnave. V polovici predvidenega časa smo sami zbrali tudi polovico potrebnih podpor, pripravili posebno tiskovno konferenco, v osrednjem javnem mediju pa nismo dobili tistega mesta kot drugi podobni kandidati.
Na takih osnovah nismo videli smisla nadaljnjega angažmaja. Protežiranje nekaterih se je torej pokazalo v samih predvolilnih postopkih, ki pa zelo vplivajo na končni epilog. A to ni le karakteristika omenjenih volitev
Zato se tudi nismo več javno oglaševali.
Vseeno smo delali na terenu in predvsem preko socialnih omrežij. In kot v preteklosti, (ko smo organizirali Koordinacijo neparlamentarnih strank in liste / za spremembo volilnega sistema), se še sedaj trudimo – v različnih delovnih skupinah – za spremembo volilne zakonodaje. Namreč tudi obstoječi – izrazito strankokratski sistem – je eden od ključnih faktorjev, da se je v SLO tako razrasla negativna selekcija. Brez podpore volilne kampanje, v kateri imamo vse podobne osnove ( kar bi moralo veljati tudi za kandidacijski postopek), demokracije v polni meri tudi pri nas še dolgo ne bo.
Ker pa se ta problematika okoli spoštovanja mednarodnega prava, povezana z omenjenimi aktivnostmi v letu 2008, šteje za upravičenost , da se oglasimo.
