Piše: prim. Janez Remškar
Na kongresu so bile obravnavane teme, izjemno pomembne za slovensko zdravstvo, kot so: poslanstvo slovenskega zdravnika, organizacija zdravstvenega sistema, strokovni razvoj medicine, spoprijemanje z izzivi v zdravstvu po pandemiji COVID 19, najnovejši dosežki slovenske medicine doma in v svetu ter izzive kadrovanja v zdravstvu in vračanje slovenskih zdravnikov iz tujine.
V zadnjem sklopu je imela predavanje, med ostalimi, v strokovnih krogih znanimi zdravniki, Mojca Remškar, MD, PhD, MACM, redni profesor anesteziologije na področju srčne kirurgije za otroke in odrasle, direktor programa specializacij, strokovni direktor, Univerza Minneapolis, Medicinski center Vzhodni breg. Naslov njenega predavanje je bil:
Način izbire specializantov v Minneapolis Medical School
Profesor Remškarjeva je predstavila način izbire specializantov za specializacijo anesteziologije na Medicinski fakulteti v Minneapolisu. (posnetek na voljo na: Svetovni slovenski kongres, XII konferenca zdravnikov iz…)
Na začetku je poudarila, da v ZDA v zadnjem obdobju spreminjajo postopke pri izbiri specializantov in nam je to v nadaljevanju predstavila. Seznanila nas je kako so izbirali specializante v preteklosti in na to kako žele izbirati specializante v prihodnje.
Nadvse je pomemben cilj, ki so si ga zastavili na Medicinski fakulteti v Minneapolisu oz. celotnih ZDA. Želijo vzgajati in imeti v svojem timu ljudi – vodje, ki bodo prispevali k izboljševanju zdravja njihove populacije. Njihove želja je učiti sposobne, sočutne in odgovorne zdravnike.
Ugotovili so , da dosedanji način izbire zdravnikov – specializantov ni skladen s sedanjimi cilju Medicinske univerze v Minneapolisu
Po njihovem mnenju je v medicini najlažji dosedanji način izbire specializantov, na osnovi testov medicinskega znanja. Ugotovili so, da na tak način niso pridobili vseh potrebnih in nadvse pomembnih informacij, ki so potrebne za dobrega zdravnika, profesionalca pri svojem delu. Te so: toleranca na stres, oskrba namenjena samo pacientu, timsko delo, odgovornost, integriteta ter želja k odličnosti pri delu
Potek izbire
Letno dobe okoli 1300 prijav, in sama kot direktor in še dva kolega, profesorja, najprej pregledajo t.i. pisno izjavo: Personal statement, v kateri kandidati opišejo njihovo dosedanjo pot do kandidata(ke) za specializanta anesteziologije. Tak »spis« se ne ocenjuje kot literarno delo. Pomembni so podatki o kandidatu kot človeku. Pri tem se gleda na dosedanjo prehojeno pot v življenju, težave pri študiju, predvsem finančne, sposobnosti, izkušnje, lastnosti, znanja, ne samo medicinsko. Torej podatki kako kompleten človek je, da je prišel do kandidature za specializanta. Enako so pomembni podatki o aktivnostih v prostovoljstvu, mogoče tudi o raziskovalnem delu na njim primernem nivoju, predstavitev svojega dela, morda poster in ali morda izkazuje že kaj kritičnosti do prebrane literature. Veliko ljudi prihaja z magisteriji iz drugih področij.
Pregledajo tudi potrdila o opravljenem študiju na medicinskih fakultetah. V tem sklopu so edina objektivna zadeva izpiti (USMLE- the United States Medical Licensing Examination is a three-step examination for medical licensure in the US) opravljeni med in ob zaključku študija na fakultetah.(www.usmle.org). S temi izpiti preverijo temeljno medicinsko znanje (1), znanje klinične medicine (2) in preverijo sposobnost uporabe znanja pri zdravljenju pacientov (3). Pri tem se omejijo le na dejstvo ali je te izpite kandidat opravil in s tem pridobil licenco za delo zdravnika
Na osnovi do sedaj navedenega izberejo 120 kandidatov.
V zadnjem času pri izbiri uporabljajo dodatna merila, kar se dogaja v celotnih ZDA. Vsi ki delajo na izbiri so se morali začeti ukvarjati s tem kako bi dodatno, bolj premišljeno in celostno ocenjevali kandidate, ki izpolnjujejo tudi kriterije pomembne za profesionalno delo ( poštenost in odgovornost do javnosti), ki je in mora biti namenjeno zgolj v prid pacienta.
Pregled in analiza opravljenega dosedanjega dela profesorjev pri izbiri, kje so imeli največ težav z izbiro specializantov, je pokazala, da je bilo to na področju profesionalizma in ne na področju znanja.
Ugotovili so, da znajo kandidati znanje predstavljati veliko bolje kot pa profesionalnost. Ta pojem je bolj abstrakten in so težave tudi z ocenjevanjem. Še večja težava je v tem kako bi specializantu, na osnovi vseh podatkov, v nadaljevanju pomagali in ga usmerjali, da bi bil uspešen.
Tako je Medicinska fakulteta v Minneapolisu je že pred nekaj leti uvedla dodatni proces – holističnega pregleda posameznika.
Ob že navedenem »spisu« o dosedanjem življenju ter opravljenih izpitih , potrebnih za licenc zdravnika, pri izbiri specializanta upoštevajo dodatna področja. Žele dobiti čim več podatkov o vsakem posamezniku. Del tega principa – pristopa je Situation Judgment test. Teh testov je več, obstojajo za različna področja in jih razvijajo zdravniki sami. Področja, ki so pomembna so: toleranca ne stres, orientiranost na bolnika, timsko delo, zanesljivost, integriteta. Menijo, da mora imeti zdravnik vse te pozitivne lastnosti, da je lahko najboljši advokat svojega pacienta. Testi se opravljajo v obliki intervjujev. Teste – vprašanja razvijajo zdravniki, ki vedo kaj je pomembno in so preverjani, da je rezultat zanesljiv in govori kako bo kandidat uspešen v kliničnem okolju. Teste se lahko opravi na I Padu, telefonu. Posamezniki, ki imajo s temi testi težave imajo tudi kasneje težave v smislu profesionalizma. Izpraševalci se ob tem zavedajo, na glede na preverljivost teh testov, da lahko obstajajo med njimi razlike, ker imajo lahko subjektiven poglede na to kdo je idealen zdravnik.
Izpraševalci so trije, delajo tri dni od 8h do 15 h. Po razgovoru si kandidati ogledajo oddelek, operacijske , simulacijski laboratorij, kjer se odvija veliko izobraževanja.
Zadnji del postopka je, da profesorji urede listo od prvega do 120. mesta
Tudi kandidati narede listo zase, od prvega do 15. oziroma 20. mesta na osnovi točk, ki so jih prejeli, kar osebno vedo, na testu (USMLE*)
Vse to se vloži v nacionalni računalniški program, ki skuša zagotoviti čim več kandidatom in tudi programom specializacij, zagotoviti željene kandidate. (postopek imenovan The Match)
Na osnovi vseh podatkov, informacij, ob koncu izberejo 10 specializantov
Mogoče ni odveč pripomniti, da imajo tudi kandidati možnost povedati svoje mnenje o fakulteti in programu izobraževanja in morda specializacije ne sprejmejo.
Ob tem je, prof. Remškarjeva malo v šali omenila priporočilna pisma profesorjev, ki jih predlože kandidati, ki so izključno odlična. Vsa pisma so zelo prijazna, opisujejo, da so kandidati krasni. S tem je nemogoče dobiti vpogled v delo in sposobnosti posameznika. V šali je dodala, da čaka na pismo, kjer bo pisalo, da je nekdo nesposoben
Dodala je še, da, če ima prave informacije, v Sloveniji v zadnjih letih gledamo le na rezultate mature. Ko se je sama leta 1989 prijavila na medicino so imeli sprejemni izpit, ki je trajal 6 ur in vprašanja so bila od biologije, fizike, angleščine do neumnosti, kot so bila vprašanja iz osnov marksizma. Sedaj ocenjuje, da nam tak izpit govori le o tem, kaj človek zna teoretično. Pove le teoretično zgodbo o človeku. Pove nam, da nekaj zna, da je dober na izpitu in nič drugega.
Sam dodajam, svoje mnenje, po dolgoletnih izkušnjah z delom na kliniki, managementu in delno tudi v politiki, da moramo takoj spremeniti sistem sprejemanja na Medicinski fakulteti!
(Zapis je povzetek predavanja in razpoložljivih podatkov in sodi k razpravam ob sedanjih dogodkih v zdravstvu)
PS.: Predstavniki MZ so bili prisotni le ob začetku kongresa.