Piše: Vili Kovačič
Spoštovani, vlagam pobudo za odpravo neustavnosti sedanje ureditve, ki je razvidna iz spodnjega 0dgovora DVK, 10.04.2024 državne volilne komisije z dne 10.04.2024, katere stališče citiram:
»Področna zakonodaja, to je Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI), za razlago katerega je pristojno ministrstvo za javno upravo, ne predvideva možnosti vlaganja pobud za posvetovalni referendum s podpisi (podporo) volivcev. Glede na 26. do 29. člen ZRLI in 184. člen Poslovnika Državnega zbora, predlog, naj državni zbor na svojo pobudo razpiše referendum določen z zakonom, lahko vloži poslanec«. Vsebinsko popolnoma enak odgovor sem dobil iz kabineta predsednice Državnega zbora.
Iz tega sledi da državljani – ljudstvo, ki ima po 3 členu v Sloveniji oblast, te pravice v resnici nimamo. Zato predlagam začasno zadržanje sedanje citirane ureditve v zakonu ZRLI in ureditveno odločbo Ustavnega sodišča.
Pravni interes izražam kot volivec in državljan države Slovenije in potencialni predlagatelj posvetovalnega referenduma ter predlagatelj več referendumov. Predlagam, da U S odpravo te anomalije popravi brez odlašanja. Menim tudi, da je treba pogoje za vložitev pobude za posvetovalni referendum izenačiti na 2.500 ne overovljenih podpisov, tako kot je to določeno v pogojih za izvedbo zakonodajnega referenduma. Poudarjam tudi, da gre za pomembno ustavno pravno vprašanje in zavržba ali zavrnitev ne pride v poštev.
Pri zbiranju 2.500 podpisov pa naj bo rok za oddajo podpisov v D Z vsaj nekoliko bolj življenjski. Upošteva naj se samo delovne dni in to dvojno ali trojno število delovnih dni to je 3 x 7 dni. Sedanja ureditev, zanemarja problem državnih praznikov, ki nastopa tako pri zakonodajnem kot pri posvetovalnem referendumu.
Da posvetovalni referendum in stroški zanj ne bi bili brez učinka oziroma vpliva na zakonodajalca v primeru, da bi za referendumsko vprašanje pritrdilno glasovala večina volivcev predlagam obvezno 4 branje zakona.
Opozarjam tudi na nujnost, da neposredno ureditveno ustavno odločbo izda Ustavno sodišče samo, ker je pričakovati, da DZ nad odvzemom ekskluzivne referendumske pravice poslancev ne bo navdušen, saj v 30 letih o tem poslanci DZ niso niti enkrat javno razpravljali, niti niso na to kdajkoli javno opozorili. V primeru, da gre za nov zakon pa naj bo zakonodajalec obvezan, poleg četrtega branja, organizirati tudi predhodno javno predstavitev mnenj. Sedanje ekspresno hitre obravnave po nujnem zakonodajnem postopku vodijo v popolno diktaturo parlamentarne večine.
Predlagam tudi javno sejo Ustavnega sodišča o tej pobudi in vprašanju. Civilna družba nismo samo podaljšana roka vlade, ampak predvsem državljani, ki se zavedamo svojih pravic in dolžnosti.
Poudarjam tudi, da idejo o četrtem branju zakona že podpira Državni svet RS, saj je tako stališče ob gostovanju v Odmevih na RTVSLO, nedavno izrazil njegov predsednik g. Marko Lotrič.
Oba odgovora, ki ju navajam, potrjujeta isto neustavnost, to je, da je pravica do posvetovalnega referenduma ljudstvu – v nasprotju s 3 členom in 44 členom Ustave, v resnici odvzeta.
Glede na množico posvetovalnih referendumov, ki se napovedujejo letos, naj to vlogo U S obravnava absolutno prednostno, sicer se nam obeta ustavnopravni referendumski kaos.
Ljubljana, 12. 04.2024 Vili Kovačič
Pripis: Sicer pa mislim, da bi bilo nujno potrebno celotno referendumsko ureditev posodobiti in uskladiti z načeli Ustave RS. Torej tudi zakonodajni referendum, predvsem 90 člen ustave R S. Pričujočo pobudo podpisani naslavljam v imen 2 društev – DavkoPlačevalciSeNeDamo – DPSND in društva Slovenski TIGR 13 maj ter civilne iniciative DEM – demokracija enakih možnosti.
Poleg odgovora DVK, ki ga citiram, v priponki pošiljam tudi odgovor predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je identičen citiranemu odgovoru DVK.
Spoštovani g. Kovačič,
dovolite, da vas obvestimo, da je predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič seznanjena z vašim elektronskim sporočilom in se vam zanj lepo zahvaljuje.
V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da institut posvetovalnega referenduma ureja Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki določa, da Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Posvetovalni referendum se lahko razpiše na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja.
Poslovnik državnega zbora določa, da predlog, da naj državni zbor na svojo pobudo razpiše referendum določen z zakonom, pisno vloži vsaj en poslanec. V predlogu, ki mora biti obrazložen, mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Pred razpisom referenduma poda zakonodajno-pravna služba mnenje o tem, ali zahteva za razpis referenduma izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.
Iz navedenega izhaja, da so aktivno legitimirani za vložitev predloga za posvetovalni referendum le poslanci in poslanke Državnega zbora, ne pa tudi drugi pravni ali fizični subjekti, posamezniki ali skupine državljank in državljanov.
Slednje pa ni ovira, da ne bi državljanke in državljani naslovili dopisa oziroma pobude na poslanke in poslance oziroma poslanske skupine s predlogom za vložitev posvetovalnega referenduma.
S spoštovanjem,
Kabinet predsednice
