Piše: Rajko Modic
Ustavno sodišče je odločitvijo, da je odlok o spremembi Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije celo dvakrat zadržalo preimenovanju Titove ceste v Radencih in sprejetjem odločitve, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih je Vlada RS sprejela odloke o prepovedi oziroma omejitvi gibanja ter zbiranja, v neskladju z ustavo, izvedlo mehak državni udar.
Ustavno sodišče se je postavilo bok Vladi Republike Slovenije, kot vzporedni politični nadorgan. Za tako oceno državljanu naše države ni potrebno biti niti pravnik, še manj ustavni sodnik, da lahko vidi, da je zdajšnji skup ustavnih sodnikov »politični organ« in ne najvišja neodvisna pravna avtoriteta, ki razsoja kaj je in kaj ni v skladu z ustavo.
S to odločitvijo je Ustavno sodišče postavilo »pravico do zbiranja in prostega gibanja« pred »pravico do zdravja in življenja«. Kam to pelje? Pelje v anarhijo, ki jo zagovarja stranka »Levica«, ki bi tudi sicer morala biti v Republiki Sloveniji prepovedana, ker ima v svojem programu protiustavne zahteve o nacionalizaciji zasebnega premoženja. Stranka »Levica« je podobna kot je bila nekdanja nemška teroristična organizacija »Frakcija rdeče armade ali Baader Meinhof«.
Državljani Republike Slovenije lahko samo upamo, da bodo volilci na naslednjih volitvah v dovoljšnjem številu obiskali volišča in izvolili takšno vlado, ki bo preprečila takšne anomalije.
Naslednji sklic Državnega zbora bo moral reorganizirati tako sodstvo, tožilstvo kot tudi policijo in te institucije depolitizirati in jim tudi prepovedati stavke, kot to velja že zdaj v vojaških sferah.
V tožilstvo in sodstvo, že po zdajšnjem zakonu, ne sodijo ljudje, ki so bili v samoupravnem socializmu odgovorni za kršenje človekovih pravic. Tega tretja veja oblasti, kar sodstvo naj bi bilo, tega ne spoštuje (kakšna ironija).
Ko je govora o lustraciji, je velikokrat slišati, da so zamudili čas, ko je še vladal Demos. Lustracijo lahko naredimo le volilci, ko bomo izbrali takšne stranke, ki bodo počistile te »ponosne naslednike Zveze komunistov«, vključno s prepovedjo organizacijo Zveze združenj borcev, ki si še danes pripisujejo nekakšne imaginarne zasluge, ki jih nikdar niso imeli, po naravnem pravu, saj je vsak po svojih močeh in sposobnostih dolžan skrbeti za obrambo lastnega doma, naroda in države.
Po opravljeni lustraciji s strani volilcev pa bo treba zagrizti tudi v obtožnice tistih članov partizanskih voditeljev, ki so bili odgovorni za: pred med in povojne usmrtitve in poboje, pa četudi posthumno. Vojni zločini ne zastarajo.
Rezultat sedanjega stanja v Republiki Sloveniji je v značaju Slovencev, ki smo zelo solidarni do tistih sodržavljanov, ki potrebujejo našo pomoč, tako hitro zberemo denar ali celo zbiramo zamaške, onemogočamo pa kakršnokoli izstopanje navzgor. Sposobne je treba onemogočiti, jim »pobrati premoženje in jih z bajoneti naterat v morje«.
»Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri«, to je značaj Slovenca.
Slovenec je najbolj vesel, ko sme jamrati in najsrečnejši, ko sosedu krava crkne.
