Piše: Viktor Jerman
Golobova ali Solkanska vlada je z ukinitvijo Muzeja novejše zgodovine in uvrstitvijo Zveze borcev v komisijo za državne proslave pokazala , da je na pravi strani zgodovine. Solkanka, ki jo označuje in legitimira globoka misel, da je osamosvojitev Slovenije največja sramota zanjo in je bila zato, tudi uvrščena v vlado, slavi. Doktorica zgodovine.
Za vlado je odprto vprašanje, ali slovenska osamosvojitev sploh zasluži posebne prostore. Za državno sekretarko in nadministrico za kulturo je pomembnejši datum 13. avgust 1950, ko so Solkanci skupaj z drugimi Goričani vdrli v Gorico in izvedli pohod metel. Kot trajni opomnik tega dejanja služi spomenik tega izjemnega dogodka služi napis Naš Tito na Sabotinu. Solkanska vlada bo denar namenjen za muzej slovenske osamosvojitve porabila za financiranje posebne inštitucije, ki bo skrbela za vzdrževanje napisa in organiziranje tradicionalnega vsakoletnega zgodovinskega pohoda. Vidi ga kot protiutež romarski Sveti gori. Profesionalizacija je potrebna, da gospa nadministrica ne bo več zadolžena za kuhanje partizanskega golaža za udeležence spominskega pohoda na Sabotin, kar je bilo doslej njeno največje domoljubno dejanje v njenem vsem , skoraj 50 letnem življenju. Njen dolgoročni cilj in intimna želja je, da se hrib Sabotin preimenuje v naš Tito. V ustanavljanju je poseben odbor, katerega često predsedovanje je prevzela sama predsednica republike , kateri je to bistveno bližje kot muzej slovenske osamosvojitve. Po nedavnem državnem pogrebu tovariša Zemljariča ni niti jasno, ali je do nje v resnici sploh prišlo ali pa gre zgolj za eno postkardeljanskih republiških ustavnih reform.
Nedavni sestanek vladne koalicije na Brdu je bil zaprt za nepoklicane. Zato šele sedaj prihaja v javnosti njen soglasni sklep, da ponudi vsem tistim Slovencem, ki verjamejo v samostojno in demokratično Slovenijo trajno ali pa vsaj začasno izselitev za čas mandata Golobove ali Solkanske vlade.