Piše: Sindikat vojakov Slovenije
V Sindikatu vojakov Slovenije smo nezadovoljni s pogajanji ter odnosom do zaposlenih v Slovenski vojski in zato današnje izjave o stopnji usklajenosti novega zakona nismo podpisali.
Z reformo se plačna nesorazmerja ne odpravljajo, kar je vlada na pogajanjih večkrat priznala, obenem pa vlada sploh ni znala povedati, kaj so za njih nesorazmerja. Za funkcionarje in direktorje pa ni bilo dilem o tem, da so njihove plače nesorazmerne. Dvig plače ob reformi za tiste pod minimalno plačo bo predstavljalo nekaj evrov, pa še tega ne bodo občutili, ker imajo že sedaj doplačilo do minimalne plače. Najvišje plačanim v državi (funkcionarji in direktorji) pa se bodo plače z reformo dvigovale za 2 do 3 tisoč evrov (v povprečju 40% na njihove že tako visoke plače). Pri reformi gre za dvige plač, vendar enim več, drugim manj. Vsem vojaškim osebam bi se plače dvignile za tri plačne razrede v štirih letih. Enako bi veljalo za policiste, medtem ko bi drugi dobili po 4 in več plačnih razredov. Kot da vlada namensko ruši vojsko in policijo. Osnovni namen plačne reforme bi naj bila odprava nesorazmerij, a namesto odprave bodo po reformi nesorazmerja ostala in ponekod se bi z reformo nesorazmerja celo povečala.
Po reformi bo še vedno veljalo, da bodo vojakom plače določali drugi sindikati brez članov v Slovenki vojski in enako velja za policiste ter druge poklicne skupine. Kolektivna pogodba za javni sektor se bo z novim kvorumom še vedno lahko veljavno sklepala brez podpisa vsaj enega vojaškega ali enega policijskega sindikata. Vlada trdi, da se z novim kvorumom izvršuje odločba Ustavnega sodišča iz leta 2012 o neustavnem kvorumu, ki velja ves čas enotnega plačnega sistema za veljavo Kolektivne pogodbe za javni sektor in s tem celotnega plačnega sistema. V SVS smo prepričani, da je tudi novi kvorum neustaven, saj bodo lahko vojakom plače določali drugi sindikati, še posebej s Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del, za katero velja, da jo podpiše eden sindikat in velja za vse. Če bo to sprejeto in uveljavljeno se nam bodo plače še naslednjih najmanj 10 let določale neustavno.
Vlada vztrajno zavrača ureditev plač v Slovenski vojski s kolektivno pogodbo in po reformi nam bo še vedno vlada določala plače enostransko z uredbo. Drugi poklici imajo plače določene s kolektivno pogodbo, utemeljenih argumentov za zavračanje kolektivne pogodbe za zaposlene v Slovenski vojski in druge na obrambnem področju vlada nima, vsaj sindikati jih ne poznamo. Vojaškim osebam ni dovoljeno stavkati in zato smo v SVS prepričani, da so vojaške osebe prve, ki bi morale imeti plače določene v dialogu, na pogajanjih, s kolektivno pogodbo.
Po treh letih in pol od sodbe sodišča Evropske unije in dveh letih in pol od sodbe Vrhovnega sodišča, da je treba plačati pripravljenost na straži, torej pripravljenost na delovnem mestu, kot delovni čas v višini 100% urne postavke, se vojake na straži v pripravljenosti še vedno plačuje le 50% urne postavke. V tožbi je že vsak tretji zaposleni v Slovenski vojski za plačilo o že razsojenem na najvišjih sodiščih.
Ker nam ni dovoljeno stavkati lahko le protestiramo, zato in zaradi opisanega odnosa vlade do svojih vojakov, ker vlada noče urediti ključnih za vojaške osebe pomembnih stvari, protestnega shoda pred vlado ne izključujemo. Slab odnos vlade do vojakov se kaže v razvrednotenju vojaških poklicev in posledično vedno večjih kadrovskih težavah v Slovenski vojski, ne glede na vse reklame ter prizadevanja služb za pridobivanje kadra.
Kot velja in smo imeli do sedaj, bi enako veljalo tudi po plačni reformi. Ker ne smemo stavkati, se posledično razmerja plač ostalih javnih uslužbencev do vojakov rušijo v škodo vojakov. Z reformo se nesorazmerja ne odpravljajo kot je bilo predvideno, ostajamo brez kolektivne pogodbe, plače nam še naprej določajo drugi sindikati in vlada enostransko, vojaki pa morajo za plačilo njihovega dela redno vlagati tožbe.
