Piše: Siniša Germovšek, Bovec
Potem, ko se je Ustavno sodišče RS (US) seznanilo s stališči in dokazi pobudnikov ustavne presoje (Pobudniki) o tem, da je kobariški Odlok o urejanju plovbe na reki Soči (Odlok) v nasprotju z zakoni in Ustavo RS in nasprotnimi stališči in dokazi občine Kobarid (Občina), je US pristopilo k presoji in odločanju.
Najprej je US presojalo skladnost Odloka s tretjim in četrtim odstavkom 4.člena ZPCV (zakonska podlaga in okvir za določitev plovbnega režima), kar pomeni, da je najprej odločalo o določbi Zakona o plovbi po celinskih vodah (ZPCV), da se v primeru ko plovbna pot poteka skozi več občin, plovbni režim uredi sporazumno s skupnim odlokom. US je ugotovilo, da imajo Pobudniki prav. Citiram: “Pritrditi je treba pobudnikom, da ZPCV določa sporazumno urejanje plovbnega režima v primerih, ko je celinska voda na območju več lokalnih skupnosti. Vendar tretji odstavek 4. člena ZPCV ne določa v kakšni obliki oziroma na kakšen način se lahko lokalne skupnosti sporazumejo o ureditvi plovbnega režima, pobudniki pa tudi ne pojasnijo nobenih konkretnih okoliščin v zvezi z uporabo te določbe.” Konec citata. Po obširni razlagi je US odločilo, da ni v nasprotju z Ustavo, če posamezna lokalna skupnost po svoje ureja plovbo na reki Soči, o posledicah za druge občine pa niti besede.
Nemogoče je razumeti in soglašati z dejstvom, da US ni upoštevalo, da je bil skupni odlok treh posoških občin sprejet (leta 2014), kljub temu, da tudi takrat ni bila določena oblika in način kako sporazumno urediti plovbo na reki Soči. V skupnem odloku so bila določena vstopno izstopna mesta (V/I), ki veljajo še danes in maksimalna skrb je bila posvečena varovanju narave in okolja in varnosti uporabnikov.
Zakaj se je občina Kobarid odločila, da z Odlokom likvidira skupni odlok treh občin, ni znano in tudi ni možno razbrati iz uvoda v gradivo ob sprejemanju odloka, citiram: “Na podlagi navodila Občine Kobarid se v skladu z usmeritvami predlaga sprejem novega Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Soči na območju Občine Kobarid. Novi odlok bi se začel uporabljati 1.1.2024. Ker gre po vsebini za konceptualno večje spremembe, se predlaga sprejem novega odloka in ne le sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah obstoječega Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Soči in na reki Koritnici. …Novi odlok ureja plovbo in uporaba vstopno izstopnih mest zgolj na območju Občine Kobarid.” Konec citata. Občina je po francosko odšla na svoje in se ji ni zdelo vredno partnerjem predlagati, da se “novosti” vgradijo v obstoječi, veljavni skupni odlok!
Zatem je US presojalo 18. in 19. člen Odloka (določitev plovbnega režima z vidika pristojbine) in ugotovilo, da ima Občina podlago tudi za morebitno določitev pristojbine in pojasnjuje, citiram: “35. Odlok ureja v 18. in 19. členu dovolilnico in pristojbino. Dovolilnico pridobi uporabnik plovbnega območja po tem, ko je plačana pristojbina za uporabo V/I mest, ki je prihodek Občine (13. točka obrazložitve te odločbe). Člen 147 Ustave določa, da davke, carine in druge dajatve država predpisuje z zakonom, lokalne skupnosti pa predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je (bistvena) razlika med davki in pristojbinami v tem, da plačnik davka ne dobi neke neposredne protidajatve oziroma storitve, medtem ko je plačnik pristojbine do nje upravičen, saj je pristojbina v nekem smislu plačilo za protidajatev oziroma storitev. Med višino pristojbine in storitvijo, za katero se ta zaračunava, morata obstajati neposredna zveza in sorazmerje.” Konec citata.
Pobudniki trdijo, da je v neskladju z ustavo 13. člen ZPCV, da lokalna skupnost pobira pristojbino za uporabo V/I mest, saj ni določen način ugotavljanja potrebnih sredstev občine, niso določeni zavezanci za plačilo in merila za določitev pristojbine, zato trdijo, da 18. in 19. člen Odloka določata prikriti davek, kar pa US zavrača. Citiram: “Temu stališču US ne sledi. Uporabnik plovbnega območja s plačilom pristojbine namreč pridobi dovolilnico, na podlagi katere lahko v skladu z Odlokom uporablja V/I mesta, torej pluje po reki Soči. Pri tem gre za neposredno storitev Občine, zato ne drži trditev pobudnikov, da pristojbina pomeni prikrito obdavčenje. Prvi odstavek 17.člena Odloka jasno določa, da se s pristojbino financira upravljanje V/I mest. Pobudniki sicer obširno razlagajo, da ni večjih investicij na V/I mestih in da se stroški Občine pokrivajo že ob bistveno nižji pristojbini, vendar gre za trditve pobudnikov, ki se nanašajo na preteklo stanje. US pritrjuje stališču Občine, da podatkov o preteklih stroških ni mogoče uporabiti pri presoji Odloka (pri čemer Občina tudi sama priznava, da V/I mesta do zdaj niso bila ustrezno vzdrževana). …Višina pristojbine kot je veljala doslej po Odloku/16, naj ne bi bila ustrezna, zato naj primerjava z njo ne bi bila niti mogoča. Občina trdi, da če bi se izkazalo, da je glede na zbrana sredstva in stroške pristojbina določena prenizko ali previsoko, bo njena višina v prihodnje ustrezno spremenjena.” Konec citata.
US pri odločanju ni upoštevalo preteklega stanja, upoštevana pa je pavšalna in žaljiva trditev Občine, ki zanika dejstvo, da so bila vzpostavljena V/I mesta in vsa potrebna operativa za izvajanje odloka, preden se je začela plačevati pristojbina! Najprej je bila storitev in potem pristojbina, poslej pa bo ravno nasprotno!
US nadaljuje, citiram: “Trditvam o nesorazmerju med višino pristojbine in storitvijo, za katero se ta zaračunava (to je upravljanje V/I mest) po povedanem ni mogoče slediti. Na to ne more vplivati dejstvo, da se bo dejansko investiranje v V/I mesta oziroma nihovo vzdrževanje v skladu z Odlokom lahko pokazalo šele v prihodnje. Pri presoji razmerja med višino pristojbine in nasprotno storitvijo pretekli podatki o stroških storitve, pa tudi o višini pristojbine, v okviru abstraktne presoje US v konkretnem primeru niso odločilni, saj gre za dejanske okoliščine, ki se spreminjajo, oziroma je namen zaračunavanja pristojbine v tem, da se v prihodnje storitev izboljša. Zgolj zaradi tega še ni mogoče trditi, da gre za prikrito določitev davka.” Konec citata.
Halo! In takšna je odločitev najvišjega sodnega organa v državi! Kaj se pa gremo? Nimam besed, saj nikakor ne gre za abstraktno presojo, ampak za konkretno presojo stanja, ki je nastalo po sprejemu Odloka. Če ta ne bi drastično in škodljivo posegel v obstoječe stanje, sploh ne bi bilo pobude za ustavno presojo! Očitno je tudi, da se bo v prihodnje neposredna zveza in sorazmerje med višino pristojbine in storitvijo, ugotavljala po izvedeni investiciji, četudi ta ne bo imela nobene zveze z V/I mesti za katere je plačana pristojbina! Res neverjetno in nedopustno!
Če potegnemo črto, je logična ugotovitev, da gre v Odloku za prikrito obdavčitev, za kar pa lokalna skupnost ni pristojna in je Odlok v nasprotju z zakonom in Ustavo!
Ostaja še vedno odprto ključno vprašanje, čigav je denar od vplačane pristojbine v letu 2024, saj o tem US ni odločalo, ker to ni bilo predmet ustavne presoje. Še vedno ni pojasnjeno, zakaj in na kakšni podlagi je pristojbina vplačana v bovški občini pristala na računu občine Kobarid?
Nikakor se ne sme spregledati, da se je občina Kobarid odločila, citiram: “Del finančnih sredstev iz prodaje dovolilnic je namenjen za dokončanje izgradnje centra za zaščito in reševanje.” Konec citata. Namera Občine je kategorična kršitev in nespoštovanje odločbe US, saj ta investicija nima nobene zveze, sploh pa ne neposredne zveze z V/I mesti, za uporabo katerih je plačana pristojbina.
Zato je nujno, da se zagotovi, da se lanska pristojbina 827.770,00 evrov in letošnja (predvidoma več kot milijon evrov) uporabita za investicije in vzdrževanje V/I mest, kakor je večkrat navedeno in poudarjeno v odločbi US!
US je v svoji presoji veliko število odločitev sprejelo na podlagi dejstva, da Občini priznava pravico do strokovnih odločitev, v katere pa se ne spušča, tako da ne poznamo niti vsebine, niti strokovnjakov, ki so strokovne podlage pripravili. Glede Odloka je še veliko dvomov in spornih rešitev, vendar jih ni možno stlačiti v ta prispevek.
Tudi tokrat pa bom ponovil nestrinjanje z ravnanjem US, ki je povozilo ustavno določbo, da se za različne stopnje prekrškov določa različna višina kazni in da za US ni sporno, da je v Odloku za vse prekrške kazen enaka, to je 800,00 evrov. Kakor da bi kurjega tatu in morilca kaznovali enako!
