Piše: Alenka Orel
Ko gre za milijarde iz proračuna in vprašanje vojne ali miru, bi pričakovali trezno državotvornost, pogum in predvsem – politično poštenost.
A tisto, kar se te dni odvija okoli NATA in referenduma o izdatkih zanj, je pravcata tragikomedija.
V glavni vlogi: predsednik stranke Svoboda, Robert Golob, ki je – brez soglasja ljudstva, brez razprave v parlamentu, brez javnega konsenza – pristal, da bomo do leta 2035 namenili kar 5 % BDP za NATO. Pet odstotkov! To ni več obramba, to je servilnost industriji orožja in geopolitičnim apetitom velesil.
Na drugi strani imamo Levico, ki sicer pogosto govori eno, naredi pa drugo – a tokrat jim je uspel formalni predlog za razpis referenduma. In glej ga zlomka – ko bi človek mislil, da bo zdaj čas za demokratično razpravo, pride “Golobova Svoboda s predlogom za preklic referenduma”. V obrazložitev vržejo mantro, da je “koalicija enotna”. Pa koga vi farbate? Če bi bila enotna, bi Levica že sama predlagala preklic, ne pa da igra dvojno igro med koalicijskim udobjem in opozicijskim poziranjem.
In potem pride še “sladka ironija” – nekdanji poslanec Levice, Miha Kordiš, v stilu solističnega nastopača, zbere 5000 podpisov za razpis referenduma. A to ni znak demokratične moči – to je znak razpada politične resnosti. Vsak zase, vsak nekaj igra. Medtem pa gre za vprašanje, ali bomo Slovenke in Slovenci desetletja plačevali orožje, namesto pokojnin, šolstva in zdravstva.
To ni več smešno. To je nevarno. Vzorec je jasen: Vlada, ki deluje mimo državljanov. Koalicija, ki blefira z enotnostjo. In politika, ki sramoti pojem demokracije.
Mi pa pravimo: ljudje niso topovska hrana. In denar slovenskih davkoplačevalcev ni banka Nata. Čas je za referendum. Čas je za trezen, razumen glas naroda.
