Piše: Attila Kovács
Péter Szijjártó, minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino Madžarske, je 22. marca 2026 zvečer na svoji Facebook strani v zvezi z volitvami v Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) zapisal naslednje; njegov zapis je objavila tudi uradna spletna stran madžarske vlade (kormany.hu):
»Naš prijatelj Horváth Ferenc je prepričljivo zmagal v tekmi za madžarski mandat na volitvah v Sloveniji. Pripravljeni smo nadaljevati skupno delo, madžarska skupnost v Prekmurju lahko tudi v prihodnje računa na nacionalno vlado. Tako smo en narod, ne bomo dovolili, da bi kdorkoli zabil klin med nas.«
Na volitvah za poslanca madžarske narodne skupnosti v DZ RS sta kandidirala dva neodvisna, nestrankarska kandidata madžarske narodnosti. Volivci so torej lahko izbirali med dvema legitimnima možnostma.
Če pravilno razumem zapis ministra, rezultat razume kot potrditev narodne enotnosti ter poudarja, da »ne bomo dovolili, da bi kdorkoli zabil klin med nas«.
V tem kontekstu pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je v situaciji, ko gre za demokratične volitve – kjer obstaja možnost izbire med več kandidati – različne volilne odločitve povezovati z delitvijo madžarske narodne skupnosti zaradi izbire na volitvah.
Drugače povedano: ali je mogoče dejstvo, da se je del volivcev odločil za drugega kandidata, razumeti kot legitimno politično razliko znotraj madžarske narodne skupnosti ali pa se to nujno prikazuje kot »zabijanje klina« med Madžari v Sloveniji?
Vprašanje je še posebej aktualno v luči dejstva, da je poslanec DZ RS Ferenc Horváth nedavno v tedniku Népújság, časopisu prekmurskih Madžarov, politično drugače misleče pripadnike madžarske skupnosti, oziroma krovno politično organizacijo Madžarov v Sloveniji (PMSNS) označil za »izdajalce narodnih interesov« (hazaárulók).
Attila Kovács, slovenski državljan madžarske narodnosti, davčni rezident RS, volivec, vpisan v madžarski narodnostni volilni imenik
