Piše: Aleksander Matko
Pred leti smo se na pobudo državnega podjetja za distribucijo elektrike ELES, ki je promoviralo vseobče koristi za posameznika in posledično za celotno skupnost ob namestitvi solarne elektrarne na stanovanjske objekte, odločili tudi pri nas doma za namestitev oz. montažo omenjene na streho hiše, v kateri živimo.
Ker smo okoljsko naravnani, nam je bila všeč zamisel, da bomo z namestitvijo solarnega sistema za samooskrbo z električno energijo znatno prispevali k čistejšemu okolju v sloganu: »Več nas bo podobno mislečih, manj premoga se bo pokurilo v TEŠ 6 za proizvodnjo električne energije … posledično bo tudi zrak, ki ga dihamo ljudje v bližnji in daljni okolici, čistejši … skrbimo za nižji ogljični odtis … In smo po skrbnem premisleku financirali projekt ter se po namestitvi elektrarne na objekt priključili na omrežje ob plačilu priključnine in števca za odčitavanje na daljavo, v dobri veri, da s tem poravnamo tudi izboljšanje omrežne infrastrukture.
Na letni ravni ‘pridelamo’ cca. 13 megavatov električne energije, od tega štiri do pet megavatov porabimo v gospodinjske namene, osem megavatov pa porabimo za ogrevanje hiše. Teh osem megavatov nam zadostuje za približno dva meseca kurilne sezone (ob koriščenju toplotne črpalke).
V letu 2024 pa je Vlada RS sklenila, da ustanovi ‘neodvisno’ agencijo petinpetdesetih strokovnjakov, ki bodo ustvarili in uzakonili formulo obračuna porabe elektrike in omrežnine, ki bo najbolj udarila po žepih prav nas, lastnike solarnih elektrarn. Agencija, ki naj bi bila neodvisna in nanjo (kot sama zatrjuje) ni mogoče več vplivati s konstruktivnimi predlogi (tako vsaj trdijo vidni predstavniki vlade za energetiko), bi vsekakor morala biti pred izdajo zakonskoobvezujočih določil dovzetna za konstruktivne predloge v smislu optimalizacije distribucijskih stroškov tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo. Nekateri vidni predstavniki energetskih lobijev pa imajo očitno velike komercialne apetite in načrte pri trženju in distribuciji električne energije. Zadeva je šla celo tako daleč, da je (najbrž na pobudo taistih) celo bruseljska politika požugala nam, državljanom R Slovenije, ki pričakujemo življenjsko obračunavanje za koriščenje električne energije in distribucijo le-te. Agencija RS za energijo si je pilatovsko umila roke, Vlada RS pa gasi požar upravičenega nezadovoljstva s pravno-formalno nezakonitimi, a vendarle legitimnimi poskusi v smislu Volk sit, koza cela.
Vsakemu državljanu Slovenije, ki mu ekonomija ni tuja, je jasno, da obstoječo nevzdržno klimo in zaračunavanje omrežnin ustvarjajo prav ‘japiji’ v slovenski elektroindustriji, katerih finančni apetiti so očitno brezmejni. Taisti so šli celo tako daleč, da financirajo in objavljajo hujskaške članke posameznikov, ki so naperjeni proti nam, zagovornikom zelene energije in pridobivanja zelene energije. Avtor članka, ki ga omenjam (S.NOVICE, 22. 1. 2025, David Kos: Zakaj je pošteno, da lastniki sončnih elektrarn za omrežnino plačajo več?) in ki je v svojem pisanju izrazito zlonamerno naperjen proti lastnikom solarnih elektrarn, je šel v svojem pisanju celo tako daleč, da nas – lastnike SE – marginalizira, češ da smo si nekateri celo namestili savne v svoje stanovanjske objekte, drugi se celo ogrevajo z elektriko!, spet tretji pa celo ‘polnijo’ avtomobile s tako pridobljenim energentom – elektriko. Pisec tendencioznega oz. subjektivnega mnenja v članku, pa zanimivo, ne omenja dejstev, da prav mi, lastniki solarnih elektrarn, prispevamo k čistejšemu okolju – zraku, flori in favni ter nenazadnje posledično zdravju nas vseh.
Prav tako (se) ignorira dejstvo, da smo solarno elektrifikacijo financirali sami, pa tudi to, da presežno energijo, ki jo pridelamo v poletnih mesecih, oddamo v elektroomrežje, podjetje ELES pa jo proda drugim porabnikom, ki jo potrebujejo. V obdobju, ko dobesedno kreditiramo s svojo pridelano elektriko podjetje ELES, je vse lepo in prav, problemi za nas pa se pričnejo, ko bi presežno oddano elektriko potrebovali za svoje potrebe pozimi. Omeniti velja tudi dejstvo, da plačujemo tudi za to elektriko omrežnino kakor tudi vsi ostali porabniki, vendar pa v trenutku, ko jo potrebujemo, postanemo osovraženi in je potrebno ‘naš razsipni slog življenja’ kaznovati z neživljenjskimi ukrepi v smislu zaračunavanja enormnih zneskov omrežnine.
‘Neodvisni strokovnjaki’ v ELES-u so šli torej v ekspertno zakompliciran sistem zaračunavanja omrežnin – od ‘energetskih konic’ do ‘blokov’, nepreglednih in laičnemu državljanu popolnoma nerazumljivih izračunov – vse z namenom finančne obremenitve uporabnikov, nas, torej tiste, ki električno energijo pridelano z za okolje neškodljivim načinom oz. solarnimi paneli.
Če bi držale trditve, da se je cena omrežnine povečala za dvajset odstotkov kot v sosednji Avstriji, potem bi morali mi, lastniki solarnih elektrarn, plačevati namesto dosedanjih deset evrov, po novem plačevati dvanajst evrov.
Skratka, zaračunavanje omrežnin po na novo vzpostavljenem režimu je neživljenjsko in nevzdržno, edini namen tega pa je siromašenje nas, državljanov Slovenije, seveda v korist peščice gospodov iz ELES-a in vlade, ki prejemajo enormne mesečne prejemke, konec leta pa tudi dividende iz naslova prodaje in upravljanj z električno energijo, ki jo proizvajamo tudi mi.
Če se temu sistemu pravi zeleni prehod, potem definitivno nismo na pravi poti.
Popolnoma pa drži, da bi lastniki solarnih elektrarn radi porabili elektriko, ki jo pridelamo sami, saj smo do tega tudi upravičeni … in nismo koristniki številnih bonusov, ne prejemamo visokih plač, še vedno odplačujemo mesečne obroke za solarne elektrarne (ki so nam, prav bizarno, postale breme) in nenazadnje – radi bi le ob čim manjšem vplivu na okolje dostojno živeli.
