Piše: Sony Globokar
Dodatna pokojninska zavarovanja so sanje marsikaterega zaposlenega za čas v jeseni življenja. Popravila naj bi ZPIZ-ovo pokojnino katera se iz leta v leto realno po kupni moči manjša. Država ob padanju upokojenskega standarda modro molči.
Vendar se račun vedno ne izide. Letošnje leto je prineslo velik minus, se pravi da je na računih manj denarja kot so ga zavarovanci vplačali. Posledično zaradi izgube vrednosti na kapitalskih trgih.
Čeprav so določene celo davčne olajšave, pa se te v času prejemanja pokojnine kompenzirajo z njeno obdavčitvijo katera je resda polovična vendar ob malce višji pokojnini kar hitro raste. Se pravi, da je dodatno pokojninsko zavarovanje namenjeno tistim kateri imajo nižje pokojnine. Slednji pa si ga niti ne morejo privoščiti, vsaj kakšnega spodobnega zneska ne.
Ob upokojitvi ti zavarovalnica vnaprej pobere od 6 % do 8 % celotnega privarčevanega in oplemenitenega zneska z obrazložitvijo da gre tu za stroške vodenja računa in izplačil. Če se izplačevalec dodatne pokojninske rente razlikuje od tistega pri katerem si varčeval ti dodatno poberejo še 1 %.
Pa pojdimo naprej. Po evropski direktivi so tablice smrtnosti izenačene za moške in ženske, dasi nas ženske preživijo za 7 let. Ob samem izračunu višine mesečne rente pa zavarovalnice računajo da boš doživel 85 let. Izračun lahko vsakdo preveri na spletni strani Modre zavarovalnice. Sicer pa so vse dodatne pokojninske rente dosmrtne.
Kar je seveda še najbolj zaskrbljujoče je, da se odmerjena dodatna pokojninska renta praktično ne revalorizira. Še pred leti so zavarovalnice slednjo oglaševale s tem, da je višina zneska mesečnega izplačila zagarantirana. Ob lanski in verjetno tudi letošnji inflaciji pa to pomeni, da se ti realna vrednost rente lahko v nekaj letih prepolovi. Starejši se še z grenkobo spominjajo življenjskih zavarovanj iz časov nekdanje skupne države Jugoslavije, ko so dejansko denar metali skozi okno in na koncu dobili izplačilo v višini družinskega nedeljskega kosila.
Ugotovimo, da so torej ta zavarovanja pravzaprav namenjena tistim kateri ne vedo kam bi z denarjem v danem trenutku in da potem vendarle nekaj ostane za stare dni.
Ne nazadnje, spomnimo se Bratovske skladnice Trboveljske premogokopne družbe v kateri so zasavski knapje (rudarji) varčevali za svoje pokojnine. Slednja je bila v času I. svetovne vojne prisiljena nakupiti vojne obveznice in ob razpadu Avstro-Ogrske bankrotirala. Za posojila ni jamčil nihče in zasavski rudarji so ostali brez pokojnin. To se velikokrat pozablja, ko se omenja velika revščina v zasavskih krajih pred drugo vojno.
Z zaskrbljenostjo spremljam kako bi reformatorji slovenskega pokojninskega sistema radi osiromašili ZPIZ, devalvirali stari Bismarckov pokojninski sistem kateri je več kot stoletje zagotavljal vsaj minimalno socialno varnost. Kako bi nas mladci iz stranke Levica na čelu z g. Luko Mescem, kateri ne poznajo ne zgodovine, ne življenja.. popeljali na pot revščine in propada. Prazne parole salonskih kvazikomunistov, skregane z zdravim razumom in temelji ekonomske teorije.
Slovenska država je ob osamosvojitvi umetno ustvarila preko 100.000 upokojencev zaradi “prestrukturiranja” (izguba jugoslovanskega trga), kupovanja socialnega in političnega miru. Zavezala se je da bo primankljaj v pokojninski blagajni krila iz proračuna. Zdaj ji je to odveč. Nadalje je v času ZUJFa l. 2012 uvedla odmerni odstotek za moške v višini 57,25 %. Zdaj je 63,5 %. Tudi to krivico ji je odveč popraviti za nazaj. Vse institucije modro molčijo.
Sony Globokar, Zagorje ob Savi
