Piše: Franc Bešter
Sedanja civilizacija, v veliki meri temelječa na razsvetljenstvu (18. stol. – stol. luči), je v razkroju, zlasti na nekaterih je povsem propadla (glede duhovnosti, moralnosti), a , ker je ohranila predvsem materialne vrednote, se pravi nek zunanji blišč, ta propad na področju notranjega skorajda nihče ne opazi. A to propadlost bo treba priznati in se soočiti s tem, da bo na teh ruševinah treba začeti graditi nekaj novega. Kako, na kakšen način? Vsekakor neko zrelejšo obliko civilizacije, ki ne bo tako enostranska.
Preseči razsvetljenstvo. Razsvetljenstvo: luč Razuma lahko razsvetli temo sveta – z resnico o tem svetu, se pravi: Razum je sposoben spoznati resnico, razsvetljenstvo poveličuje Razum in ga postavlja na prvo mesto, razumsko spoznanje je najvišji kriterij resnice in spoznanja. Vendar, to razsvetljensko zmoto bo treba preseči, priznati, da je luč razuma prešibka, da bi spoznala resnico o izgrajenosti sveta in o dogajanju na svetu. A človek zato glede tega nikakor ni obsojen na temo neznanja, ta resnica mu je vseeno dostopna, prinaša mu jo Duh, ki mu prinaša Besedo – ta razsvetli človeka s svojo žarečo Lučjo, s polnostjo resnice o tem. Se pravi, do resnice ni mogoče priti na filozofski način, z razmišljanjem, človek mora dopustiti, da njegovega duha poučuje Duh. In konkretne dogodke, resnico o njih, bo mogoče spoznavati predvsem skozi videnja: videnje nastane, ko se božji Duh sreča z našim duhom.
Vendar, prihajanje Besede, po Duhu, je dar (milost), za ta dar pa mora človek hoditi za Kristusom, za Besedo, ki kot Luč sveta hodi pred človekom – v njegovo prihodnost. O tem sem že pisal, tu moram dodati še dva stavka iz evangelija, ki se nanašata na to pot: »Kdor se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec. In kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.«
Iz povedanega pa sledi, da bo »novo razsvetljenstvo« zahtevalo globinsko, radikalno preobrazbo načina mišljenja in načina življenja. Neko znanje, način mišljenja: zgraditi bo treba celovitejšo podobo sveta in človeka, racionalizem je namreč človeku te kulture odvzel vso metafiziko (človek brez duše, svet brez Duha), in treba se bo naučiti sprejemati to, kar racionalizem zavrača, sprejemati to, kar prihaja od Duha. Sprejemati tudi (nočna) videnja kot takšna, si jih ne več razlagati z raznimi človeškimi teorijami.
A to še ni dovolj, človeka čaka še en velikanski izziv: osvajanje visokega jezika Duha. Kar se tiče spoznavanja sveta in dogajanja sveta, obstaja namreč še en velik problem: mi ne le zelo zoženo spoznavamo, človek tudi zelo zoženo opisuje, ker je pogojen z možnostmi jezika, vezanega na možnosti snovi. V novejšem času si sicer pomaga tudi s tehniko (fotografija, film), a kljub vsemu: ozko spoznavamo tudi zato, ker tudi ozko opisujemo. Nekaj drugega pa je jezik Duha, ki je ne- materija in ima velikanske možnosti, stvari opisuje celovito, tak je tudi jezik videnj (jezik simbolov). A ta jezik je tudi silno zahteven in si ga je treba učiti vse življenje. S tem je pred nami tudi velika avantura, velikanski izziv: presegati človeški jezik, njegove meje, njegove zelo omejene možnosti, z jezikom Duha ga lahko presegamo!
Na teh znanjih in postavkah, sem prepričan, bi bilo treba začeti graditi novo obliko civilizacije, kar je zahtevno, predvsem je tu treba izpeljati revolucijo v načinu odločanja, človek, da bi našel poti hoje za Kristusom in vztrajal na njih, se bo moral dati voditi Duhu, ne svojemu (šibkemu) razumu. Vendar pa so pogoji, kar se tega tiče, danes na svetu v mnogočem idealni in kličejo po takšni revoluciji. Dogajanje na svetu je namreč silno nepregledno, zaradi kaosa in zapletenega življenja s tehniko, še nikoli se nam resnica o osebah in dogodkih sveta ni tako zelo izmikala, živimo tudi v časih vsesplošnega vohunjenja in nadzorovanja ljudi s tehniko, v prav Orwellovskih razmerah. Odločanje, usmerjanje v življenju zato še nikoli ni bilo tako zahtevno, nemoč razuma glede tega še nikoli tako očitna, potreba po neki močnejši Luči še nikoli tako velika.
Obstaja pa neka velika ovira, kar se tiče načina življenja: sodobni svet, svet materialne vezanosti in uživaštva, zavrača odpoved in sprejemanje križa. Nova paradigma zahteva radikalen obrat glede tega, a človek je na kaj takega pripravljen le, če ga nekaj dovolj močno pritisne. Vendar, takšni »pritiski« prihajajo in se bodo zaradi zmot in zablod te dobe še stopnjevali, kar bo sililo ljudi v radikalne preobrazbe. Spomnimo se: renesanso, ki pomeni prehod iz srednjega v novi vek, je v veliki meri vzpodbudila velika kuga, ki je v 15. stoletju pokosila pol Evrope.
Franc Bešter, Zg. Besnica
