Piše: Marko Raztresen
Še preden je Nataša Pirc Musar (v nadaljevanju: NPM) zbrala potrebno število overjenih podpisov za kandidaturo za funkcijo predsednika Republike Slovenije, je ob začetku predsedniške tekme poudarila, da se bo – tako kot dotlej – zavzemala za žvižgače, torej za tiste ljudi, ki si drznejo v javnosti spregovoriti o nepravilnostih pri delovanju njihovih predstojnikov oziroma delodajalcev. Prepričan sem, da je v mislih imela predvsem levičarsko usmerjene »špeckahlarje«, saj je v ne tako davni preteklosti bil na Televiziji Slovenija govor predvsem (ali samó) o njih.
Ob navedenem dejstvu me je zaskelela moja nezaceljena rana, ker imam NPM v slabem spominu od poletja 1996, ko sva se prvič (in zadnjič) na štiri oči srečala v stavbi Televizije Slovenija. Tisto poletje je bila namreč na uredništvu dnevnika »Slovenec« stavka, o kateri naj bi tedaj mlada novinarka poročala. NPM se je udeležila zbora delavcev, na katerem je bil govor o katastrofalnih finančnih razmerah v podjetju in o grozečem propadu časopisa ter med drugim tudi o norem odpustu novinarja Iva Žajdele, kar je bilo povzročilo množično odpovedovanje naročnine in s tem usihanje priliva denarja.
Naj izpostavim, da je pred strokovnim in nepristranskim zgodovinopisjem odprto vprašanje, zakaj in čemu je »Slovenec« propadel. Del odgovora oziroma moje videnje te tematike, o kateri sem tedaj preroško razmišljal, bi lahko bilo tudi moje tedanje »žvižganje« ob stavki, ki sem ga zaupal mladi novinarki na TVS, potem ko sem jo še istega dne ali naslednji dan obiskal v palači na Kolodvorski 2. Prijazno me je pri vratarju sprejela in me s seboj odpeljala v sobo, ki je bila po moji laični presoji montirnica televizijskih posnetkov. Omogočila mi je sicer, da sem ji razlagal svoje videnje dogajanja na »Slovencu«, hkrati pa je sestavljala neke posnetke. Zagotovila mi je, da me je poslušala in da bo o tem, kar sem ji bil zaupal, poročala naprej. Toda to se ni zgodilo ali pa je psevdolevičarska cenzura preprečila, da bi moja pripoved prišla v javnost.
Nekaj mesecev pozneje je »Slovenec« nehal izhajati in moja kariera se je nesrečno končala na zavodu za zaposlovanje, tako da danes životarim ob pokojnini, ki je krepko nižja od uradnega praga revščine. Vsa ta leta, od 7. januarja 1997 do 23. oktobra 2022, sem o odnosu NPM do mene kot žvižgača molčal, in sicer tudi tedaj, ko jo je bil psevdolevičarski režim povzdignil v varuhinjo človekovih pravic. Danes, ko so nerazmišljajoči volivci odločili, da bi NPM kot »neodvisna« kandidatka mogla postati prva predsednica naše države, pa sem se odločil, da ne bom molčal.
Dodatna spodbuda za prekinitev mojega molčanja je prva izjava, ki jo je NPM povedala v kamero TVS po prihodu na Gospodarsko razstavišče dne 23. oktobra 2022 okoli 21.40. Prvič, grobo se je spotaknila ob Janševo vlado, in sicer z besedami, ki ne bi smele priti iz ust nekdanje varuhinje človekovih pravic. In drugič, ne da bi bila izzvana, je poudarila, da se bo kot nestrankarska predsedniška kandidatka oziroma predsednica zavzemala za – milo rečeno – čudne človekove pravice, med njimi tudi za pravico do splava. Splav pa je – in tega ne smemo prezreti – uničenje še nerojenega človeškega življenja, in sicer ne glede na to, kaj piše v sramotnem 55. členu naše Ustave in v podobnih sramotnih členih »demokratičnih« držav!
Leta 1996 je NPM molčala o mojem »žvižganju«. Molčala je zato, ker je bilo v interesu psevdolevičarjev, da »Slovenec« propade, jaz pa sem tedaj žvižgal o tem, kako so psevdodesničarji od znotraj uničevali »Peterletov časopis« že od leta 1993 naprej, kar sem opazil kmalu po nastopu službe. Ob tem naj tokrat obelodanim le dejstvo, da dr. Janez Markeš, urednik priloge »Sobotna branja«, ni hotel objaviti mojega besedila, v katerem sem bil nekaj napisal v prid Lojzetu Peterletu.
Za nekatere je zlo dr. Anže Logar, za druge je zlo dr. Nataša Pirc Musar. Nekoč je prof. dr. Štefan Steiner učil, da je moralna dolžnost vsakogar, da v dilemi izbere manjše zlo, če se zlu ne more izogniti. Upam, da sem dovolj razumljivo napisal, kdo je tokrat večje zlo!
Marko Raztresen, nekdaj zaposlen pri »Slovencu« in »žvižgač«
