Piše: Narodni svet koroških Slovencev
Pred nekaj dnevi je gospa Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za Avstrijsko Štajersko in članica Sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju izrazila »željo po uvedbi slovenščine kot obvezni šolski predmet v Radgoni«.
Narodni svet koroških Slovencev predlog predsednice Weitlaner stoprocentno podpira in ji želi veliko uspeha.
Dobre novice smo sprejeli sedaj tudi iz Italije, saj poroča Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze – SKGZ, da bodo uvedli obvezno večjezično poučevanje v naši najbližji okolici, v šolah večstopenjskega zavoda Ingeborg Bachmann na Trbižu oz. v drugih krajih Kanalske doline v Italiji. Ona govori celo o »čudežu«.
Tak čudež si želimo tudi mi na Koroškem, saj je dežela leta 1945, po obdobju nacizma, ko je slovenščina bila prepovedana, uvedla vzorno obvezno dvojezično šolstvo. Koroška deželna vlada je 3. oktobra 1945 soglasno sprejela sklep o obveznem dvojezičnem pouku na takrat 107 dvojezičnih šolah. Namen je bil prispevati k razumevanju na jezikovno mešanem območju.
To v bodočnost usmerjeno šolstvo pa je bilo odpravljeno leta 1958, po odhodu Angležev s Koroške, po hudih protestih Heimatdiensta in drugih »domovini zvestih« organizacij.
Namen teh organizacij je tudi bil, da slovenska gimnazija, ki jo je ustanovil leto prej minister ddr. Drimmel, ne bi imela dovolj naraščaja. Tedaj je padlo število učencev od 13.000 na nekih 1.200. Od tega hudega udarca se manjšina ni nikoli ni res opomogla.
Po odpravi obveznega dvojezičnega pouka je pri ljudskem štetju 1961, v primerjavi z letom 1951, padlo število pripadnikov narodne skupnosti za 20.000, saj slovenščina za Koroško ni bila več važna.
Narodni svet zato predlaga na veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona za Koroško ponovno uvedbo obveznega dvojezičnega pouka, z možnostjo odjave, tako kot pri verouku.
»Morda pa doživimo čudež tudi mi na Koroškem,« upa predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko.
