4.5 C
Ljubljana
četrtek, 30 januarja, 2025

(PREJELI SMO) Krivosodje in norosodje

Piše: Franc Bevc, Celje

Zaradi lažjega razumevanja si predstavljajte občinsko cesto, ki poteka od juga proti severu. Meja na zahodni strani te ceste je bila urejena z dokončno in pravnomočno upravno odločbo Geodetske uprave republike Slovenije leta 2009.

V sodbi N 58/2012 je Okrajno sodišče Celje, sodnica Irena Peer, v izreku sodbe, to občinsko cesto ukinila. To je storila tako, da je vzhodno stran ceste določila na že urejeni meji na zahodni strani ceste. V postopek ni vabila lastnikov parcel na zahodni strani ceste, katerih mej se je dotaknila. MOC Celje, /tedanji/ župan Bojan Šrot in njegov pooblaščenec Roman Mavri, sodno urejeni meji nista nasprotovala. Kot predsednik stranke SLS, je župan občinsko cesto podaril kmetu, ki ga je zastopal odvetnik Matjaž Verzegnassi. Kmet je na občinsko cesto zgradil zidano kmetijsko stavbo – črno gradnjo in na cesto prestavil še lesen kozolec. S tem je župan preprečil morebitno rušitev črne gradnje in prestavitev kozolca. Sodba je bila očitno napačna, nerazumna obrazložena in fizično neizvršljiva.

Zato sodni izvedenec Matej Maligoj ni mogel izdelati geodetskega elaborata v skladu z izrekom sodbe. Brez vednosti sodnice je ponaredil sodno urejeno mejo tako, da je ohranil cesto v širini 18 cm. To je celo opisal v Poročilu o meritvi. Nobena občinska cesta z urejenimi mejami ne more biti široka le 18 cm. Po Zakonu o cestah je minimalna širina tovrstne občinske ceste 3 m. Nihče se ni pritožil in Sklep sodišča N 58/2012 je postal pravnomočen.

Območna geodetska uprava, geodet Damjan Doler, ni preizkusil pravilnosti elaborata sodnega izvedenca Mateja Maligoja, pa bi ga po 8. in 35. členom ZEN moral, je ponarejeno, sodno urejeno mejo evidentiral v zemljiškem katastru. Ker je bil elaborat popolnoma napačen in ponarejen bi ga moral zavreči. Strankam na zahodni strani občinske ceste tudi ni vročil Sklepa o ustavitvi postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru na podlagi 30. člena ZGeoD-1, 38. člena ZEN in 118. člen ZUP tako, da zanje postopek še danes ni zaključen.

Po sodbi N 58/2012 je bila občinska cesta ukinjena. Čeprav je postal lastnik bivše občinske ceste kmet s črno gradnjo, je okrajna sodnica Tanja Dolar Božič dovolila MOC Celje, da s krivo ovadbo v sodbi N 49/2014 izpodbija urejeno mejo na zahodni strani bivše občinske ceste, ki so jo določili geodeti Zavoda za izmero in kataster zemljišč občine Celje leta 1963. Stare obstoječe mejnike so geodeti natančneje izmerili še v letu 2009. MOC Celje se je s to mejo obakrat strinjala in jo tudi podpisala. Skratka tožila je samo sebe in tožbo dobila. Sramota!.

Sodba je trajala več kot 5 let in se je spremenila v N 17/2017. Okrajna sodnica Tanja Dolar Božič ni imela niti enega listinskega dokaza, da je urejena meja zahodne strani občinske ceste napačna, a jo je kljub temu s pomočjo sodnega izvedenca za geodezijo Tadeja Ledineka prestavila za 3 m proti zahodu, preko urejenih mej zasebnih parcel. Kršila je vso geodetsko zakonodajo ZEN, ki se nanaša na sodno urejanje mej. Sodbo je potrdil senat Višjega sodišča v Celju v sestavi višjih sodnic Tatjane Kamenšek Krajnc, Darje Pahor, Katarine Lenarčič z nerazumno obrazložitvijo in edinima razlogoma za spremembo dokončno urejene meje in sicer:

  1. pokojna geodeta, ki sta to mejo določila leta 1963 bi morala upoštevati zakonodajo ZEN iz leta 2006.
  2. pokojna geodeta, ki sta to mejo določila leta 1963 bi morala upoštevati predhodni elaborat, ki ne obstaja.

Če pomislim, da se vse državne institucije strinjajo z obrazložitvijo senata Višjega sodišča v Celju, potem vidim, da nimajo intelektualnega presežka kot ga ima državna sekretarka, odvetnica Maša Kociper, ki spravlja večji krogec v manjšega, lahko živi v občini veliki 7 m2 in se vozi z vlakom iz Ljubljane v Maribor preko Šentilja.

Območna geodetska uprava Celje, geodetinja Darja Tanšek, ni preizkusila pravilnosti elaborata sodnega izvedenca Tadeja Ledineka pa bi ga po 8. in 35. členom ZEN morala, je sodno urejeno mejo evidentirala v zemljiškem katastru. Ker je bil elaborat popolnoma napačen in ponarejen bi ga morala zavreči. Strankam na zahodni strani občinske ceste tudi ni vročila sklepa o ustavitvi postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru na podlagi 30. člena ZGeoD-1, 38. člena ZEN in 118. člen ZUP tako, da zanje postopek še danes ni zaključen.

Ko so bile vse sodbe od Okrajnih sodišč do ESČP končane, sem ponovno obvestil pravno službo Geodetske uprave republike Slovenije, da imamo stranke za zahodno mejo občinske ceste, pravnomočen Sklep občinskega sodišča v Celju št. 2681/1963 in še vedno dokončno in pravnomočno Odločbo Območne geodetske uprave iz leta 2009.

Poleg tega pa imamo tudi pravnomočen Sklep Višjega sodišča v Celju N 17/2017 iz leta 2019, kjer poteka ista meja 3 m zahodneje.

Direktor Območne geodetske uprave Celje Damjan Kvas mi je odgovoril, da se na njihovo dokončno in pravnomočno upravno odločbo iz leta 2009 ni nihče pritožil, da jo ni nihče izpodbijal z izrednimi pravnimi sredstvi, da je še vedno veljavna in mi poslal Potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti urejene meje na zahodni strani občinske ceste, ki smo jo geodeti določili v letu 1963 in točneje izmerili v letu 2009.

To pomeni, da so sodišča po 56. letih brez vednosti geodetske uprave (138. člen ZEN), na nezakonit način, pristransko, krivično, nepošteno, nerazumno, neetično in žaljivo, ponaredila nesporno dokončno in pravnomočno določeno mejo, na kateri se je izvajala mirna posest. Sodniki so kršili Ustavo RS, huje kršili zakonodajo in zavestno storili kazniva dejanja z zlorabo sodne funkcije.

V sodni, zakonodajni in izvršilni veji oblasti vlada popolna anarhija. Če se v tem primeru omejim na organe pregona, tožilstvo in sodstvo vidim, da je ta veja oblasti v veliki meri spolitizirana, kjer prevladuje politično levičarstvo. Živimo v državi, kjer so si tožilci in sodniki, potomci totalitarnega režima, ustvarili pravniški imperij in postali kriminalci. Imajo tako moč, da lahko obsodijo državljane za nestorjena kazniva dejanja. Ne gre jim za resnico, pismene dokaze spodkopavajo z dvomi in pri tem poizkušajo ohranjati videz nepristranosti in neodvisnosti. S tem ohranjajo totalitarni režim in zavirajo nastajajočo demokracijo, z namenom vračanja v ideološki sistem nekdanje države.

S primerom sem seznanil med drugim tudi Slovensko sodniško društvo, ki naj bi bilo vezni člen med politiko in pravosodjem, a mi ni odgovorilo, kar pomeni, da celotna sodniška srenja ščiti svoje skorumpirane člane. Namesto, da jih varuje s policijo, bi jim moralo pojasniti, da si svojo neodvisnost in imuniteto pri sojenju, lahko zagotovijo le s spoštovanjem Ustave RS in zakonodaje. Tako bi utrdilo zaupanje v sodstvo in odpravilo nezadovoljstvo državljanov. S takimi »norimi« sodbami pa prilivajo le olje na ogenj absurda.

Zato ne morem mimo kazenske ovadbe bivšega predsednika predsedstva Milana Kučana, ki je obtožen veleizdaje in sabotaže. Namerno izpuščam besedo »domnevno«, kajti vse je dokumentirano, napisano in narisano, kot v našem primeru. Do njega se tožilci in sodniki že 8 let vedejo servilno, klečeplazno, hlapčevsko in pokorno. Zato ne storijo nič. S tem mu omogočajo politično preživetje v državi, katero je ob nastajanju izdal in ji nasprotoval. Še več. Ob 30. obletnici osamosvojitve je bil slavnostni govornik na osrednji proslavi v Celju, kjer so v prvih vrstah sedeli bivši člani njegove stranke, večinoma iz vrst tajne politične policije (UDBE). Večina teh je ob upokojitvi obdržala osebno orožje, kar še danes pri državljanih vzbuja nelagodje, morda tudi strah.

Na drugi strani pa imamo večinoma inscenirane sodne primere Uhernik, Patria, Magajna, Krkovič, Kangler, Novič, Radonjič, Trenta, Purg, Uršej, Sladnjak, Planko in Bevc, kjer se vidi, da sodstvo preganja veterane vojne za Slovenijo in nič krive državljane. Zaradi nedokazljivih kaznivih dejanj se sodbe vlečejo preko vseh razumnih rokov.

Iz tega je razvidno, da nam še vedno vladajo oblastne strukture prežete z utopično ideologijo države, s katero smo se s plebiscitom razšli. Delujejo v vseh državnih institucijah od vrtcev do sodišč. Sodišča bi morala biti garant za obstoj pravne države, človekovih pravic in demokracije. Že iz teh dveh sodb je jasno, da temu ni tako.

Sodna veja oblasti je do svojih državljanov bolj okrutna kot vse mafije skupaj. V tem primeru že 15. let mrcvari osem nič krivih družin, skupaj z njihovimi družinskimi člani. Državljane R Slovenije ubija večkrat: z diskreditacijo, z odvzemom človeškega in strokovnega dostojanstva, z uničevanjem njihovega zdravja in življenja ter jih finančno izčrpava. Pri tem krši Ustavo, zakone in etične kodekse, nadzorne institucije pa molčijo.

Iz spisov sodišč in arhiva Geodetske uprave RS, je razvidno, da so poudarjeno zapisane osebe posebno izprijene in zle. Naklepno so storile kazniva dejanja, kršile Ustavo RS, huje kršile zakon z zlorabo svoje funkcije, z izkrivljanjem prava,  odločbe pa oprli na dejstva za katera vedo, da ne obstojijo in se krivo podtikajo z lažnivimi dokazi. Za svoja kazniva dejanja, bi morale biti odstranjene iz državnih institucij. Tukaj se popolnoma strinjam s sodnikom Zvjezdanom Radonjičem ki pravi, da bi morali vsa sodišča v celoti razpustiti. Po mojih izkušnjah dodajam še razpustitev tožilstva, Sodnega sveta in ukinitev trajnega mandata.

SEZNAM VSEH ODGOVORNIH INSTITUCIJ (41) IN OSEB (164), KI SO BILE SEZNANJENE S PONAREJENIMI SODBAMI OKRAJNEGA IN VIŠJEGA SODIŠČA V CELJU N 58/2012, N 49/2014, P 403/2015, N 17/2017, N 9/2019, A NISO UKREPALE

Kabinet župana MOC Celje: Bojan Šrot, Matija Kovač, Mirjana Belej Štucin.

Mestni svet MOC Celje: Breda Arnšek, Srečko Erjavec, Jure Glavnik, Luka Korošec, Saša Kundih, Vladimir Ljubek, Nataša Milohnoja, Vesna Roger, Romana Zabret, Mojca Cepuš, Simon Jevšinek, Inge Kobe, Marko Kužner, Uroš Lesjak, Primož Posinek, Vesna Stojanovič, Andrej Urankar, Ivan Kaučič, Barbara Krajšek, Gvido Krušič, Leon Podlinšek, Brigita Tratnik, Damir Ivančič, Marijana Kolenko, Stane Rozman, Alenka Golež, Miran Gracer, Sergej Gajič, Samo Senčar, Darko Drev,  Sašo Farčnik, Dominik Ocvirk, Peter Pišek.

Geodetski zavod Celje: Matej Kovačič, Nikolaj Veranovski.

Odvetniki: Roman Mavri, Matjaž Verzegnassi, Ivan Levec.

Ministrstvo za okolje in prostor RS: Manica Cigale Strah, Maja Hribernik Šrot, Goran Lesar.

Geodetska uprava RS: Franc Ravnihar, Tomaž Petek, Apolonija Štembal, Anton Kupic, Janez Urh, Erika Mlakar, Bernarda Berden.

Območna geodetska uprava Celje: Damjan Kvas, Damjan Doler, Darja Tanšek, Zdenka Lenko, Nikolaj Šarlah, Valentin Pivk, Tomislav Vulič, Dušan Stepišnik Perdih.

Geodetska inšpekcija:Jerneja Trlep, Mojca Rutar, Tanja Varljen.

Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev: Andrej Mesner, Matej Hašaj, Darja Pegan Žvokelj.

Gradbena inšpekcija: Urška Zagožen, Bojan Mraz, Andreja Troha.

Inšpektorat za javni sektor RS: Tea Melart. 

Komisija za preprečevanje korupcije RS: Albert Nabernik, David Lapornik, Rojnik Nuška, Katja Mihelič Sušnik.

Ministrstvo za pravosodje RSZačasno strokovno telo za geodezijo: Maja Macedoni, Jože Dolanc, Branko Kovač – Strokovni svet za izvedenstvo: Vincenc Butala, Jože Balažic, Boštjan Boh, Marjetka Učakar, Remzo Skenderovič, Gorazd Pezdir, Anton Dremelj, Jorg Bleisweis Trsteniški, Roman Šturm, Dejan Žlajpah, Milena Zlatar, Zlata Crljenko, Dominika Švarc Pipan, Romana Berčič, Evelin Pristavec Tratar, Ana Testen.

Sodni izvedenci geodetske stroke: Matej Maligoj, Tadej Ledinek, Branko Novak. 

Okrajno sodišče Celje: Irena Peer, Tanja Dolar Božič, Sanda Klanšek, Marjeta Klinc, Polona Kidrič, Tea Lucija Modrijančič, Saša Kovačič.

Višje sodišče Celje: Darja Pahor, Nataša Gregorič, Miran Pritekelj, Katarina Lenarčič, Tatjana Kamenšek Krajnc, Branko Aubreht, Karolina Pečnik, Maša Butenko, Andrej Pavlina, Jožica Arh Petkovič, Zinka Strašek, Marija Bovha.

Upravno sodišče Celje: Jasna Šegan, Melita Ambrož, Cvetka Horvat, Tanja Četina.

Okrajno sodišče Ljubljana: Barbara Vehovar Meze, Mojca Lendvaj Brecelj.

Višje sodišče Ljubljana: Katarina Turk Lukan, Špela Koleta, Boris. G. Hrovat.

Višje sodišče v Kopru: Vitomir Bohinec, Aleš Arh, Mara Bristow.

Vrhovno sodišče RS: Damijan Florjančič, Brigita Domjan Pavlin.

Ustavno sodišče RS: Marijan Pavčnik, Dunja Jadek Pensa, Rajko Knez.

Sodni svet: Erik Kerševan, Vladimir Horvat, Domen Horvat, Urška Kežmah.

Slovensko sodniško društvo: Vesna Bergant Rakočevič.

ESČP: Egidijus Kuris Judge 

Državni zbor RS:Urška Klakočar Zupančič.

Odbor za pravosodje: Lena Grgurevič.

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti: Eva Irgl, Jože Tanko.

Poslanska skupina Svoboda: Miha Lamut.

Poslanska skupina SD: Jani Prednik.

Poslanska skupina Levica: Matej Vatovec.

Poslanska skupina SDS: Jelka Godec.

Poslanska skupina NSi: Janez Cigler Kralj.

Poslanska skupina IMNS: Felice Žiža.

Varuh človekovih pravic RS: Peter Svetina.        

Policijska postaja Celje: Rudi Kresnik.

Okrožno državno tožilstvo Celje: Simona Kuzman Razgoršek, Petra Apšner. 

Okrožno državno tožilstvo Ljubljana: Uroš Lesjak.

Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec: Branka Čas

Vrhovno državno tožilstvo RS: Zdravka Lorkovič, Erika Pajntar, Barbara Jenkole Žigante, Hinko Jenull, Harij Furlan, Drago Šketa, Boris Ostruh, Nikolaja Hožič.

Predsednik (ca) RS: Borut Pahor, Nataša Pirc Musar.              

Potek meje občinske ceste še po 15. letih sodb ni rešen in nihče ga ne rešuje več, ker sodišča ne priznavajo svojih zmot. Oškodovani državljani začasno le protestiramo in čakamo na popravo krivic in na ponoven dostop do svojih parcel. Zato pozivam zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti, da nam zagotovi pravico do sodnega varstva v skladu s 23. členom Ustave R Slovenije, če omenim le tega.

Zapis je nastal na podlagi pisnih dokumentov odgovornih institucij in oseb s priloženega Seznama, zato zanj sprejemam polno odgovornost.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine