3.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 18 novembra, 2024

(PREJELI SMO) Kako slovenska carina skrbi za državno malho

Piše: Aleš Guček

Pošta Slovenije me je obvestila, da sem prejel pošiljko Johnhausa Allena (pravilno je John Allen) iz ZDA. Predlagajo mi, da preko progresivnega spleta z aplikacijo izpolnim formularček za carino za izvedbo njihovega postopka. Gre za knjigo, ki jo je napisal moj ameriški prijatelj, svetovno znani zgodovinar smučanja. Leta in leta si brez ovir pošiljava knjige zgodovine smučanja, čeprav je med nama ameriška in slovenska carina. Leta 2003 sem poslal na svoj naslov z ladjo iz ZDA paket s 35 kilogrami starih smučarskih knjig. Carinik je pogledal paket in me vprašal čemu bodo služile knjige. Verjel mi je na besedo, da raziskujem zgodovino smučanja, pritisnil žig in sem odnesel knjige domov brez plačila carine.

      Danes je naša prednost razvoj in znanstveno delo. Zgodovina smučanja. kot kaže ne spada pod to področje. Ni kriva uslužbenka na pošti in jo je potrebno nagraditi, ker vestno kljukca, če sem izpolnil vse zahteve carinskega postopka.

      Žena se je potrudila izpolniti formular, ker ve, da bi znorel zaradi slovenskih birokratskih neumnosti. Lotila se je z vso vnemo aplikacije Portal Uvoz. Ta ljudem prijazna aplikacija ji ni dovolila tudi po petih poskusih, da bi se pregrizla skozi in predvsem poslala vestno izpolnjeni e-formularček. Poklicala je po telefonu prijazno uslužbenko Pošte Slovenije, ki ji je narekovala kot v prvem razredu osnovne šole vsak korak, kako naj odpira posamezne zahtevke, ki so jo prej zavračali, kakor da bi zbirala vohunske podatke. Vprašanje je bilo tudi cene knjige. Kako naj vem, če je to darilo? Še ženi ne povem, koliko je stalo darilo za njen rojstni dan. Potem kolikšna je vrednost poštnine. Pa saj ima poštarica paket pred seboj. Pogleda na znamke ali listek poštnine in tega prevede iz ameriških dolarjev v evre. Dolgi razgovor okoli pol ure med ženo in poštno uslužbenko je rodil uspeh ozrioma zmago nad birokracijo vitke države. Zaslišal sem glas olajšanja moje žene, ki je zaurlikala, da je uspela poslati izpolnjeni vprašalnik. Po nasvetu Pošte Slovenija je še napisala, da gre za DARILO, kar je res. Pa sem čez nekaj dni dobil elektronsko pošto vestne uslužbenke Pošte Slovenije, da moram priložiti za carinski postopek še račun za knjigo. Kako naj razložim mojemu ameriškemu prijatelju, kaj vse so zahteve slovenske carine? V navalu spozabe bo celo pomislil, da je njegova knjiga toliko dragocena, kot slika na primer Hieronimusa Boscha ali Vincenta van Gaugha. Malo me skrbi, ker piše, da bodo paket hranili 16 (z besedo: šestnajst) dni. Po tem roku ga bodo poslali naslovniku. Ta bo debelo pogledal, da mu pošiljam  kot darilo njegovo knjigo namesto moje. Morda bo toliko časa potekal carinski postopek Nedvomno se bo vprašal, če sem slučajno na zaprtem oddelku psihiatrije. Kar malo me je strah, da bo okupator v Sloveniji že eno leto, ko bomo ugotovili, da bomo morda napadeni.

     Iz ZDA v Slovenijo uvažamo same bedarije, kot je Valentinovo, kot da ne bi imeli Gregorijevega, čarovnice, pa imamo slovensko  kresno noč, črni petek (ženi sem rekel, da je to dan, ko so vse trgovine zaprte) in še cel šopek drugih izumov iz ZDA. Posebno jezikovne ocvirke. Mimo carine in sodišča se je mirno sprehajalo mariborsko orožje in tisto iz Izraela, neke substance Balkanskega bojevnika, nato je še potoval denar iz NLB za pralni stroj v Iranu (tam imajo boljše kot na Kajmanskih otokih). Več ne vem, ker imam za to področje dr. Anžeta Logarja in dr. Rada Pezdirja, ki pa sta zagotovo fantasta po mnenju kriminalistov, tožilcev in sodišč. Ko sem že pri sodiščih. Šušlja se, da je Pravna fakulteta postala še lažja kot Fakulteta za družbene vede (FDV, klerofašistično Fakulteta za državno varnost). Sedaj moram pa nehati, ker sem dobil od Pošte Slovenije še en pozdravček. Moj odgovor v prid carinskega postopka mora vsebovati: račun, ki sem ga prejel ob naročilu (prijatelju sem kot kaže naročil, naj mi brezplačno pošlje svojo knjigo – na formularju piše DARILO), dokument z opisom artikla, ceno, poštnino ter celotni znesek nakupa. Odgovarjam tu, ker skozi Portal Uvoz ne bom mogel. Opis: Artikel je knjiga o zgodovini smučanja, ki med drugim opisuje ameriški zgodovinski način smučanja po trepalnicah, format knjige 9,5 col x 10,5 incha (velja tudi cola, pretvornik 2,54 cm = 1 ameriška cola), je v ameriških merah (morda bo prišel zahtevek za evropske), teža artikla je 3.4862 lbs, papir lista je 120 gramski. Poštnina: Piše na paketu, ki ga nisem videl in ga ne morem do končanja carinskega postopka, ker še ni moja lastnina. Opomba: Prijatelj mi še ni sporočil, koliko je plačal na pošti v Rumneyu, zvezna država New Hampshire, pokrajina New England, USA. Račun: Najraje bi naredil žig računa iz krompirja, kupil blazinico s tinto in pritisnil ta žig na moj »home made« račun. Celotni znesek nakupa: Prijatelja sem naprosil, da pove ceno knjige, ceno poštnine, strošek bencina za vožnjo od doma do pošte in nazaj, ceno »pint« piva, če ga je spil zaradi zahtevnosti moje prošnje. Strošek obrabe gum mi bo kot prijatelj zagotovo oprostil. Že zaradi usmiljenja, v kakšni državi živim.

Aleš Guček, Ljubljana

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine