Piše: Jožef Praprotnik
S temi besedami je nacionalna RTV napovedovala nedeljski intervju pristranske – lahko bi bila tudi provokativna – voditeljice Ksenije Horvat z režiserjem, tako rekoč kulturnim delavcem Jašo Jenullom. In če ne bi bili televizijski gledalci ob teh 105 protestih v teh dveh letih vsak teden s te iste televizije v podrobnostih obveščeni, bi nam ta intervju prikazal to dvoletno dogajanje, kot serijo petkovih kulturno umetniških dogodkov, z Jašo kot tvornim režiserjem širokega spektra. Skozi cel intervju se je vlekla temeljna nit, da je šlo za miroljubne proteste, kjer so nastopali tudi z lutkami, nenasilnimi gesli, izpisanimi na plakatih, za vedno novo scenografijo, tudi recitacije, za pesniške stvaritve in tudi omenjeno Svetlano Makarovič. Skratka Ksenija in Jaša sta nam ob koncu pričarala petkove (kolesarske) dogodke kot nekaj izvirnega, neponovljivega ter predvsem kulturnega.
V intervjuju je bila omenjena seveda tudi civilna družba, glas ljudstva, pravna mreža za varstvo demokracije, ki so seveda odigrali svojo vlogo. Pa vendar je bilo prvo vprašanje Ksenije – izgovorjeno na način, ki mu sledi pričakovan odgovor – če se ob rezultatih volitev, počuti kot zmagovalec. Njegov odgovor je bil seveda pritrdilen, kar pa je laž ali vsaj zabloda, saj je bil edini namen teh provokativnih kolesarskih voženj, strmoglavljenje vlade Janeza Janše, ne glede na to, da se je vlada otepala z virusom covid – to je Ksenija mimogrede omenila šele ob koncu oddaje – ter dejstvu, da je Slovenija predsedovala svetu Evrope. Ti kolesarsko -kulturni performensi so bili strel v prazno, ker niso dosegli cilja – strmoglavljenja vlade, torej so bili neučinkoviti, saj je vlada uspešno – po ekonomskih kazalcih, izrazih politikov Evrope glede predsedovanja svetu, dokončala mandat na volitvah samih pa je Janševa SDS dosegla boljši rezultat, kot na prejšnjih, za nameček pa sta dve opozicijski stranki – SAB in LMŠ (ki sta pozirali ob strani glasu ljudstva) da ne omenjam še DESUS, ostali zunaj parlamenta. Je to zmaga ali poraz petkovih kolesarskih protestnih »podvigov«, pri čemer moramo te – kulturne manifestacije, po Jaša-Ksenjini interpretaciji – poimenovati tako kot so bile v resnici.
Ne morem si misliti, da ima Jaša tako slab spomin, da je pozabil na po njegovem mnenju nenasilne plakatne napise SMRT JANŠIZMU in na lutke politikov obstoječe vlade, ki so jih zažigali ob vpitju še mnogo hujših gesel, kot ga nosi zgolj omenjen napis. In tudi začelo se je drugje in iz drugega razloga: ob širjenju epidemije virusa ni bilo v skladiščih ničesar za zaščito in ves svet v enakih težavah. In v iskanju mask ter vse ostale zaščitne in zdravniške opreme za predihavanje pljuč in drugega je bržkone prišlo tudi do napak in tega, da bi kak evro končal tam, kjer ne bi smel. Morda ? Toda kriza je bila huda in sredstev ni bilo moč pridobiti od danes do jutri in za prazna skladišča te opreme so valili krivdo drug na drugega in tu se je pojavil Gale s tezo o korupciji. Ob prvih protestih sem se povezal z Jenullom in mu napisal, da soglašam s protesti, ki pa žal niso usmerjeni na pravega krivca. Ko me je vprašal za pravega krivca, sem mu odgovoril, da če takoj vržejo Janševo vlado, s tem korupcijo ne bomo odpravili, ker bodo potem drugi počeli na moč podobno. Vlade torej niso pravi naslov protestov, ampak pravosodje. Krivo je torej pravosodje, ker če bi funkcioniralo, ne bi bilo korupcije ter ljudem ne bi prišlo na misel, da bi nezasluženi evri izginjali v njihovih žepih. In ker ne funkcionira živimo v deželi, kjer je gospodarski kriminal, četudi eksistira, popolna pravosodna uganka. Oni ga od leta 1991 ne zaznajo, pa četudi so ovadbe.
Skratka intervju nam je predstavil režiserja petkovih protestov, ki pa je neodgovorna oseba, saj protestov ni ustrezno prijavil in varoval, a računu za varovanje teh »dogodkov« nikakor ne mara poravnati. Vsaj tako je rekel Kseniji. In čemu ograje, vodni top in solzivec nista vključila v ulično gledališče, kot nujno scenografijo ? Tudi ona pravna mreža za varstvo demokracije je za ulično odstranitev izvoljene vlade, hkrati pa da živimo v vladavini prava in se torej ne sme izvajati pritisk na avtonomno, neodvisno pravosodje, ki je dejansko v komi od leta 1991. Ni mrtvo, a ga s plačili ohranjamo pri življenju in spanju.. in še beseda o voditeljici Kseniji Horvat. Odlično opravljen pogovor, ki – če ga odkupijo v neki bolj oddaljeni tujini – zna Slovenijo predstaviti, kot deželo kjer so (naravnost zastrašujoči pozivi na linč vlade) še protesti na njihovi nacionalni tv predstavljeni kot kulturni dogodki velike vrednosti in občudovanja. Ksenija Horvat, vaš intervju je bil 8. maja in nikakor ne 1. Aprila !
Jožef Praprotnik, Jesenice
