Piše: Frančiška Buttolo
Včerajšnji intervju predsednika vlade Janeza Janše je bil preveč pomirljiv. Spominjal me je na spravljivost dr. Jožeta Pučnika. Deloma tudi na odbijajočo spravljivost dr. Franceta Bučarja. Ko pa sem danes zjutraj (22. maja 2021), po včerajšnjem streljanju neznancev (domnevno Hamasovih privržencev) pred judovskim Kultunim centrom sredi Ljubljane, prebirala svoj članek o dr. Pučniku in gospodu Janši – Dodatek k “Demokracije, kljub osamosvojitvi, v Sloveniji še ni” (Demokracija, 21. februarja, 2021) sem se globoko zamislila. Članek je na koncu tega mojega besedila.
Kaj pravzaprav se v Sloveniji dogaja?
Se ponavlja Pučnikova zgodba?
Je moral sedanji predsednik vlade, tako kot ob osamosvojitvi dr.Pučnik, popustiti Kučanovi zahtevi, da se komunistične oziroma partijske «strukture« ne sme nihče dotakniti. Da je za komuniste že samostojnost Slovenije prevelika žrtev. Rušenje partijske strukture pa bi ogrozilo tudi gospodarstvo, ker sploh ne poznamo in nočemo tržnega gospodarstva, kar bi lahko privedlo do nenormalnega delovanja ekonomije, celo do mafijskih podjetij. O tej zalegi in njenih izvorih je največ pisal novinar Danilo Slivnik – sicer navdušen za samostojnost, za demokracijo pa veliko manj, saj je njegova podpora Janševim demokratičnim zahtevam po osamosvojitvi močno uplahnila.
Je moral tudi gospod Janša v zadnjem obdobju pristati na podobne Kučanove zahteve, kot sta morala dr.Pučnik in dr. Bučar? Se naša ustava oziroma pravni red in naše gospodarstvo ne smeta spremeniti? Čudnemu poveličevanju kmetijskih zadrug v krogih zgodovinarjev smo priče zadnje čase. Vse več slišimo v medijih prepevanja starih komunističnih oziroma jugoslovanskih pesmi.
Gospod predsednik sedanje, hudo krvaveče vlade pa se je na javni oziroma državni televiziji sinoči prav moteče – vsaj za tiste, ki vemo, kako hudo je v Sloveniji, ker nas čaka nova komunistična prihodnost – mirno pogovarjal o različnih načrtih sedanje vlade in o njenem skorajšnjem predsedovanju EU.
Pa saj je vendar vsem že nekaj časa jasno, da bo ta vlada vsak čas padla. Da jo bodo komunisti, celo s pomočjo muslimanskih terorističnih organizacij, vsak hip zrušili, da od nje ne bo stal več kamen na kamnu.
Ali je gospod Janša pomirjevalno govoril slovenskemu narodu in vsem državljanom zato, ker to od njega zahteva gospod Kučan, komunist? Kot je zahteval od dr. Pučnika, ko je ta vodil DEMOS?
Članek, ki je izšel v Demokraciji ( 21. februarja, 2021):
Dodatek k “Demokracije, kljub osamosvojitvi, v Sloveniji še ni”
Kmalu potem, ko je bil ustanovljen Demos, sem v enem od svojih pisem bralcem skoraj neopazno opozorila tudi na problem v zvezi s slovensko lustracijo. Mislim, da gospoda dr. Pučnika nisem niti omenila.
Eden od novinarjev, kolikor se spominjam z radia na RTV – pozabila sem, kako se je pisal, vem pa, da je bil poročen z neko Čehinjo, komparativistko, mojo kolegico in dobro znanko, saj sva sodelovali pri njeni nalogi – je o tej moji omembi, na moje veliko presenečenje in začudenje, po radiu spregovoril z gospodom dr. Pučnikom. Nestrpno sem pričakovala politikov odgovor. In ta je bil jasen – zelo, jezen. Odgovoril je, da se ne smemo ozirati na to, kar rečejo neizobraženi ljudje, kakršna sem jaz. Čutila pa se, da mu je nekdo, ko mu je pokazal moj članek, tudi opozori, da sem prava ničla. Nula. Gospod dr. Pučnik me namreč sploh ni poznal, interneta pa takrat praktično ni bilo.
Sčasoma sem razumela, da demokracije v Sloveniji ne bo. Od takrat pa tudi vem, da je bil gospod Janez Janša vsaj tako velika žrtev komunizma, kot je bil dr. Jože Pučnik, in da si že od samega vstopa v politiko prizadeva za prav tako pomembno slovensko stvar, kot si je prizadeval dr. Pučnik. Za obstoj Slovencev in Slovenije. Razlika med njima je le v tem, da se je dr. Pučnik boril predvsem za samostojno Slovenijo, gospod Janša pa se dolga desetletja z že kar nadčloveškimi močmi bori za slovensko demokracijo. Brez nje bo naš narod izginil z zemljevida sveta. Niti manjšinski ne bo več. Še huje, zaradi tega je gospod Janša v neprestani smrtni nevarnosti. Saj je slovenska demokracija tudi po osamosvojitvi ostala v zametku, tisočkrat v trdno prejo komunizma zavita buba. Še zlasti v glavah večine Slovencev.
Frančiška Buttolo
