Piše: Tamara Lubarda
Donald Trump – zatorej – ne pa Kamala Harris, ki je doslej kot podpredsednica 46. do-zdajšnjega ameriškega predsednika Josepha (Joeja) Bidna v njegovi senci odločala o malo pomembnih rečeh, kadar sta K. Harris – J. Biden v duetu štiri leta ameriška načela zagovarjala monotono, kar je skorajda medlo politiko. Kajti zlasti zavedni Američani so na osnovi njune razmeroma priseljensko govorniške retorike večkrat bili razočarani, nasprotno pa Bidnov predhodnik Donald Trump ne trosi praznih obljub.
Komur se zazdi, da se z zavzemanjem za domoljubje upira priseljencem, s tem mimogrede pozablja, da je njegov prvotni namen ilegalne migrante zaščititi pred zlorabami v primeru, da v ZDA ne dospejo. Saj je možnost, da prebežniki naivno pristanejo v mreži nehumanih tihotapcev, nato pa le-ti z njimi manipulirajo.
Američani so izkusili npr. vojno sever – jug s katero so na celini v 19. stoletju zaključili s suženjstvom.
Tako kot se Donald Trump zavzema za Ameriko, se hkrati zavzema za mir celotne populacije vseh Zemljanov.
Armstrong ob pristanku na Luno pove: »To je majhen korak za človeka, ampak velik za človeštvo.« V kolikor bo izvolitev Trumpa zanj majhen korak, bo to v primerjavi s tem, na kar pristaja, v redu za vse. Kajti četudi po svetu divja kar nekaj vojn, se v mandatu predsednikovanja D. Trumpa niso razplamtele.
Harrisova v navezi z Bidnom ni znala umiriti konfliktov. S pogajanji k miru se trudijo v ZN in NATO. Združeni narodi z visokimi komisarji ter predstavniki držav sklepajo številne resolucije, katerih izvedba pa se često podre kakor domine, čeprav so OZN od ustanovitve v l. 1945 pomembna figura na šahovnici, katero figurativno predstavljajo države ali enklave, ki jih je sicer več kot 193 pogodbenic, ‘glasnik miru’.
V NATO se je prav D. Trump iz razloga 5. pogodbenega člena o individualni in skupni varnosti članic zavzel k upoštevanju pravil financiranja. Trump je vztrajen s pogajanji, zato ne bo vojne večjih razsežnosti.
A to ne gre brez streznitve najvplivnejših članic EU. Med katerimi npr. Nemčija sploh ni med petimi stalnimi članicami VS ZN – ker je sredstva Ukrajini s prvotnih osem prepolovila na štiri milijarde evrov. Stabilizacija varnosti Evrope se samodejno ne pripeti z dobavo več sredstev in orožja napadeni Ukrajini. Ampak Evropa ni ameriška, kot Amerika ni evropska. Dasiravno sta enotni, koga se smatra za agresorja, Putinovih »argumentov« ne razumeta ne ena in ne druga, s čemer se doliva olje na ogenj od potrpežljivosti.
Evropska EU bi morala evropske vrednote, ki jih EU kolektivno zagovarja gojiti in udejanjati v realnosti. Donald Trump jim ne nasprotje, nasprotno, celo priseže nanje. Zagovarja namreč temeljne vrednote in civilizacijske norme, ker so zaradi pojava terorizma ogrožene. Zahrbten je tistih, ki zakrijejo identiteto. Najhujša ogrožanja varnosti prebivalcev včasih nimajo znakov terorističnih dejanj, tu so bistvo sankcije. Na Dunaju še pravočasno odpovejo koncert, kajti nestrpnost presega meje dopustnosti pri vbodih z noži.
Četudi Trumpu zlahka očitajo osebne afere je načelen. Trden in racionalnih stališč se tu ne bo spremenil. Ameriški predsednik je po ustavi vse od 1789 predsednik vseh Američanov, ne glede na vero, raso, spol. Zanj so enako pomembni tako temnopolti Američani kot Američani ki so izvorno iz Latinske Amerike. Trumpov slogan: ‘never give up’ prevedimo z ‘priložnost je, odnehajmo ne!’. Za vse in vsakega posebej.
