19.5 C
Ljubljana
sobota, 4 maja, 2024

(PISMO BRALKE) Vzhodni in zahodni stalinizem ter narodi SFRJ v Sloveniji

Piše: Frančiška Buttolo

Zakaj je gospod Milan Kučan največji voditelj Slovenije, gospod Janez Janša pa kvečjemu skrajni slovenski desničar ali  janšist? Zato, ker je slovenskim komunistom in večini balkanskih priseljencev v Sloveniji že dolgo jasno, da deželica na sončni strani Alp ne sme biti niti samostojna niti slovenska, še najmanj pa tradicionalno  demokratična, niti toliko, kolikor so bile njene dežele v avstro-ogrski monarhiji.

To, da Slovenija je – in mora ostati – samo pokorni sluga svojemu gospodarju Balkanu, je  vsakemu narodno zavednemu Slovencu že dolgo kristalno jasno vsaj od podpisa tako imenovane  Dolomitske izjave (28.februarja 1943), Titove – prikrito  internacionalne stalinistične zahteve –  s katero smo se ZA VEDNO odpovedali slovenski samostojnosti ter  se ponižno predali  Balkanu. Z Dolomitsko izjavo so slovenski komunisti in velik del slovenskih kristjanov  svojo domovino  Slovenijo in svoj slovenski narod za vedno  prepustili Balkanu  in njegovim zahtevam – 1943 internacionalnim  stalinističnim.  Od takrat, od podpisa Dolomitske izjave 1943,  se ni prav nič BISTVENEGA  spremenilo, po osamosvojitvi Slovenije leta 1991  pa je celo še slabše, ker verjetno v Sloveniji ne živi več niti polovica  državljanov, ki bi se v primeru štetja prebivalstva, z rubrikama o verskem prepričanju in narodni pripadnosti (zdaj sta obe prepovedani) izrekli kot pripadniki slovenskega naroda in katoliškega oziroma krščanskega verskega prepričanja. To pa pomeni, da smo Slovenci v resnici samo še ena od manjšin v Sloveniji,   morda ena od štiridesetih – ali celo petdesetih – ker so zdaj vse novejše, večinoma migrantske, politično in pravno praktično izenačene z avtohtonimi, starimi.  Zato, ker jih  iz dneva v dan bolj, zaradi morja migrantov, ki preplavlja Zahod, podpira tudi oblastniška  smetana v Bruslju. Pri teh manjšinah gre v resnici za več kot polovico levega volilnega telesa EU.

In tako ima Evropa dvoje skrajno levih totalitarnih sistemov, v Rusiji putinističega in v EU  bruseljskega, trenutno – in verjetno tudi v bližnji prihodnosti  – pod politično taktirko krščanske komunistke Ursule von der Leyen. Njena sedanja politika je zelo podobna politiki slovenskih tako imenovanih kocbekovcev, podpisnikov stalinistične Dolomitske izjave, torej  prepričanim krščanskim stalinistom, ki so tudi  zdaj prisotni kot vodilnih članih krščanskih in ljudskih strank,  zelo blizu šopku ljudskih strank v   parlamentu EU, vedno usklajenih z levimi in tudi skrajno levimi, večinoma pod krinko zelenih gibanj.

Slovenija torej ne sme biti več niti slovenska niti suverena država. Lahko je samo ponižna, najrevnejša in najbolj zlorabljena  dekla multikulturnega Balkana, tokrat vključenega v bruseljski totalitarni imperij.  Ta slovenski problem pa nikakor ni nekaj novega. Prav zaradi njega  smo po osamosvojitvi Slovenci kar naenkrat politično praktično izginili, država pa ni več suverena, niti toliko  kolikor imajo kirurgi črnega za nohtom pred operacijam. Tudi glavni spomenik v Ljubljani,  posvečen glavnemu dogodku v najnovejši zgodovini Slovenije ni posvečen slovenski osamosvojitvi leta 1991, temveč njenim žrtvam z Balkana, pravzaprav holokavstu nad priseljenci z Balkana.

Že v drugi svetovni vojni se je začelo. Po  političnih  merilih in zahtevah Titove stalinistične  (internacionalistične) partije, tako kot tudi po merilih multikulturne marksistične  in globalistične vrhovne oblasti totalitarne krščanske komunistke Ursule von der Leyen  v EU, pa tudi  po merilih vrhove balkansko komunistične Jankovićeve,  Kučanove in Golobove diktature v Sloveniji, je politično najbolj korektno, če damo samostojno in tradicionalno (ne pa komunistično!) demokratično Slovenijo in slovenski narod v nekakšen politični oklepaj, in da zavedni Slovenci, ki nas na levici zmerjajo z nacionalisti, kljub veliki bolečini v svojih srcih, podpremo krščanski – kocbekovski – bruseljski stalinizem. Pa čeprav vemo, da je stalinizem pač stalinizem, pa naj bo ta internacionalni, multikultiurno globalni – ali pa preprosto krščanski, kakršno je  slovensko kocbekovstvo. Zdi pa se, da na to karto igra tudi  Putin, ki se kot moker kužek trese,   tako pred potrebo  po vojni na komunističnem zahodu (ZDA in EU), kot tudi pred Kitajsko na vzhodni strani Rusije.  Navsezadnje bi bilo res neumno, če bi verjeli, da je Putin katastrofa samo zato, ker je po naravi diktator in zločinec. Putin je predvsem Rusija,  ki si jo hočeta razdeliti Zahod in Vzhod, oba z voditelji, ki niso nič manj totalitarni od Putina, popolnoma stisnjenega v kot. Seveda pa je Putin velik vojni zločinec,  a nič manjših od tistih zahodnih, ki zdaj, prav antisemitistično, podpirajo največjo zvezo mednarodnih  – pretežno komunističnih –  terorističnih organizacij.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine