Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
Protestnemu shodu prvotno namenjenemu izkazovanju nejevolje slovenskih upokojencev se je pridružila več desettisočglava množica dospelih iz vseh krajev in koncev naše in edine slovenske domovine, kajti z vlade imajo v rokah dirigentsko palico, pod taktirko katere bodisi posredno bodisi neposredno z ukrepi, uredbami, direktivami, prek predlogov, med katerimi poskus uvedbe pomoči pri evtanazijskem umoru ali LGBT, s socialno, zdravstveno, stanovanjsko, kmetijsko ter drugimi politikami še kako vplivajo na naša življenja. Predsednik Janez Janša: Hočemo večino, večino razuma.
Iz trga Republike, ki so ga protestniki včerajšnjega shoda preklicali v Trg cenjenega dr. Jožeta Pučnika, sporočajo, da se dogajajo krivice: upokojenci iz deva v dan životarijo, ubogi reveži so primorani fehtati, v primerih kadar z vladnih resorjev ni posluha za domače ljudi – ko se tujcem na naših tleh boljše godi.
Vlada je, da vsak te dobro živi. Neglede kakšna je, vlada – ki v službi ljudi. Pa se iz vladne strani res dovolj dobrega naredi? ‘Nekaj že’, toda več bi se če bi imeli bolj usposobljen kader teh od katerih ukrepov zavisi to kako se bo posameznemu državljanu in skupinam državljanom izšlo, tako posamič kot skupno, v vsakdanjem vsakdanu in okoliščinah, ki ga pogojujejo: bo imel cekina zgolj za črn kruh ali tudi plačilo računov in investicije, pa načrtovan projekt gradnje hiše oziroma nakupa stanovanja. Planirati počitnice ali ostati doma, poletne dni ko se velikim mudi v zlasti tujino tam morskih obal. Tega ne izpostavljamo zaradi kakršnekoli tako rekoč zavisti, kajti pridnim kadar se potijo da si plačo pridobijo privoščimo oddihe, pa čeprav je oddih samo eden oziroma enkratno med poletno sezono, da si od nog do glave zasut z delom odpočije, nabere nove moči za vsak služben izziv ki oddihu sledi.
Bodo nepremičnine kadar sta to vsaj dve še dodatno obdavčili? Po pomislekih, ki so podani, raje ne. Namreč pobudniki z vlade so omogočili dati poglede o davku na nepremičnine. Sedanja obdavčitev nepremičnin je strukturirana s štirimi postavkami, novejša različica bi verjetno po žepu udarila najemnike, ko se bo najemodajalce bremenilo poplačila take davščine če bodo breme prenesli na njihova pleča: bodo s tem pridobljena sredstva pritekala v plačni sef oziroma se prerazporedila prihodkom za večje plače? To je, kot da ne bi razločili jabolk od hrušk. Kmetje nočejo obdavčitve od domačije stavbnih poslopij, saj trdo garajo, zgodaj zjutraj prično. Vsak je rad sebe gospodar. Uslužbencem se je treba štempljati, predpisovalca pa ne zanima to kako učinkoviti smo, če za učinkovitost sploh ne bomo prejeli povišice k plačam. Četudi jim iz pisarn ni treba upoštevati principa profitnosti podjetij je merilo za nagrajevanje zmeraj teh efektivnost, zaradi katere so uvrščeni v višji plačni razred. Toda na kmetijah je treba vstati ko petelin zakikirika prvič – kajti živino je treba nakrmiti brez ozira na uro dvakrat dnevno pa tudi zvečer. V kolikor se ne bomo zbudili ne bomo naredili ničesar, oziroma, še najmanj karkoli od kar smo si zadali.
Bolj bi moral veljati red, zlasti pravni, z upoštevanjem zakonskih določb oziroma izhajajoč iz pravnega.
Nekateri premožni bogataši često skrivajo dejstvo, da imajo temu rečeno pod palcem mnogo denarcev, toda ne zato da jim to denarno bogastvo ne bi prehitro pošlo. Da se jih ne obdavči.
Tako kot nekateri ne po svoji krivdi reveži skrivajo to da so nepremožni iz finančnega stališča.
Tisti ki so pravično in z lastnimi rokami obogateli revežu ne bodo česarkoli denarnega odvzeli.
Ampak v čem je vendarle bistvena razlika med ubogim ubožcem in brezobzirnim oderuhom?
Ubožec bi ti kruha dal in celo iz svojih ust jemal. Oderuh, če debel ali suh, pa te bo naplahtal.
Visoki ljudje vidijo nad glavami tistih s povprečno višino, tistim izredno nizkih rasti pa se ne bi bil problem splaziti niti v mišjo špranjo. Rasti obeh pa so tedaj prave ko zaznajo razsežnost daljne daljave…
Niso res sanjave takih oči katerim se ne spi. V mnogih prid tak marsikaj postori. Zjutraj odide v službo oziroma na delo s čimer se je izpolnjevanje njegovih dnevnih zadolžitev dobro začelo. Ampak pošteni in marljivi ljudje so marsikje premalo nagrajeni kadar so smatrani edino kot delovna sila in kadar delajo prepoceni ko se izplačana urna postavka omeni. Pek vmesi kruh, požrešnež na denar pa ob tarnanju lakote drugih ostane gluh. In kuhar ponudi jedi da kak brez hrane ni zaradi lakote preveč suh. Smetar že zjutraj zarana izprazni kante četudi smrdljivih smeti.
Zaradi vestnosti zdravnikov in zdravstvenih delavcev resno ne zbolimo.
Vzgojitelj za malčke v vrtcu poskrbi. Učitelj v šoli otroka o marsičem uči. Poštar že dopoldan naslovniku prinese pošiljko ali paket. Policist npr. v križišču usmerja cestni promet.
Mnogi četudi za bolj mizerno plačilo marsikaj od koristnega postorimo.
Nasvet, ki duha in telo kogarkoli okrepi se glasi: bodi priden kdorkoli si.
To, kar vsak Slovenec zahteva je da ga tudi taka vlada čimbolj upošteva.
Njena grabežljivo hinavska plat pa daje novo šanso za politični preobrat.
