Piše: Frančiška Buttolo
Slovencem očitati, da so nacionalisti, ni več mogoče. Ko sem prebirala zadnje članke elitne slovenske inteligence, s se prepričala, da te naše družbene plasti niti malo ne muči dejstvo ali kruta resnica – konec obstoja slovenskega naroda.
Prazni so očitki, kako smo podobni Madžarom, brezpredmetne obtožbe, da smo nacionalisti, levičarji, ki neprestano zatrjujejo, kako so se v komunizmu borili za več demokracije, še niso nikoli zavzemali za slovenski narod. Ker ga po letu 1245 v resnici ni bilo več.
Tu je jedro največjega političnega nesporazuma, ki ga nikakršna izjava SAZU – niti z akademikom Hribarjem na čelu niti s kom bolj politično sredinskim članom te cenjene ustanove – ne more omiliti, kaj šele zgladiti.
Osrednji slovenski problem ni spor med levo Inn desno politiko, kje neki, saj je večina tesno povezana z obema stranema. Problem je v tem, da ni več slovenskega naroda.
Politika je torej res razdeljena, narod pa ni. Ker ne more biti razdeljen, če niti ne obstaja. Vsaj ne na način, kot obstaja na primer madžarski.
Ker ni več slovenskega naroda, lahko gledamo v Sloveniji politično dogajanje, ki kaže srdit boj med razumno levo sredino, socialno demokratskimi strankami, in med multikulturalističnimi marksisti, sodobnimi, vodstvu levih svetovnih miliatderjev naklonjenimi komunisti. Tudi v Sloveniji so namreč največji bogataši najbolj bogati komunisti. S starimi, prav leninističnimi pogledi na narod.
Kakorkoli, nemogoče si je zamisliti, da bi imeli v Sloveniji narodno stranko. Vsi bi jo prezirali. Komaj bi zbrala nekaj sto članov, pa še ti bi bili v njej samo po službeni dolžnosti, s posebnimi nalogami, podobno kot so v vseh sredinskih strankah.
Morda bi morala omeniti, kako se za slovenski narod zavzema Cerkev. Pa ne. Bom. Tudi Vatikan je moderna, multikulturalistična, po ideologiji komunistična, po ekonomiji pa trdno, neusmiljeno kapitalistična država.
Tako kot slovenska. Vse humano v njej je zgolj videz. Narodne zavednosti pa ni najti med njunimi vrednotami.
Levi in desni veliko govorijo o strpnosti, o narodu pa molčijo. O narodu moramo molčati, to je edina točka, v kateri se strinjajo, še najbolj pa intelektualne elite.
Mi torej nismo podobni Madžarom, vsak ne madžarski narodni večini, mi smo podobni Američanom, prav tako smo zbrani z vseh koncev sveta, pravih Slovencev, žal, pa ni več.
Zato je pri nas najpomembnejše, da vsi, ki nastopajo v javnosti, to upoštevamo. Vsi, na levi in na desni strani politike. Še zlasti pa izobraženci. To zahtevajo vse – prav vse stranke.
Zdaj imamo novo stranko, z imenom Naša dežela. Ne vemo, čigava je. Nikjer ne piše, da je slovenska.
Frančiška Buttolo, Ljubljana
