Piše: Frančiška Buttolo
Glasujmo PROTI vladnemu Zakonu o dolgotrajni oskrbi! V resnici hoče z njim Golobova vlada uvesti množično evtanaziranje najrevnejše slovenske “rase”, evtanaziranje zlasti zdravstveno in socialno najranljivejših upokojencev. Da bo ostalo več denarja za potomce Kučanovih komunistov! Predsednica države pa bo to Golobovo – humano – koncentracijsko taborišče gotovo podprla.
Glasujmo PROTI Zakonu o dolgotrajni oskrbi Golobove vlade, že skoraj povsem totalitarne, s prvimi načrti za množično delovanje Golobovih osebnih tajnih služb in načrti za koncentracijska taborišča, v katerih bodo množično, več sto ljudi letno, morili, tako kot že morijo ponekod v “napredni” Evropi, na primer v Švici in Belgiji, kjer imajo to – najdonosnejšo- evtanazijsko industrijo, pardon, humanitarno storitev.
Ko bi le bila tudi slovenska levica strpna in razumevajoča, kot je desnica! Ampak za začetek moramo biti zadovoljni vsaj s tistimi prvimi znaki, da je to mogoče, ki so se pokazali na včerajšnjih predsedniških volitvah. Dr. Anže Logar je nova politicčna in moralna avtoriteta!
Kaj pa se je v resnici zgodilo tako pozitivnega? Najprej to, da je kandidat iz domnevno preveč desne stranke – dr. Anže Logar – kot nekaj samo po sebi razumljivega povedal državljanom, kako nujen je za predsedniškega kandidata iz katerekoli stranke, odmik od vseh tistih glavnih strankarskih načel in vrednot, ki ne koristijo večini državljanom.
Dr. Logar je razumel bistveno razliko med dobrim vodenjem stranke in med dobrim delovanjem predsednika države. Kadar, na primer, strankarski vodja obljublja, da bo njegova stranka, ko bo izvoljena, poskrbela predvsem za izboljšanje življenja starejših, ne pa za evtanazijo, je to zelo sprejemljivo. Oster boj za uresničitev te strankine obljube pa povsem na mestu. Ni nikakršna nestrpnost.
Še posebno, ko katera ob drugih največjih strank poudarja, da je trenutno za upokojence najbolj nujno, da jih lahko – čimveč – evtanaziramo doma, ker morajo – tudi najrevnejši – to “zdravstveno” humano storitev največkrat poiskati v moralno razvitejši Švici. Kljub temu, da bi jo lahko, tako rekoč zastonj, celo dobrodelno, morda za kako spodobno zdravniško “provizijo”, opravili kar zdravniki v Sloveniji.
Dr. Anže Logar je na primer razumel, da se kot predsednik države ne bi smel zavzemati proti niti za čimprejšnjo evtanazijo številnih starčkov, pa tudi ko bi ti siromaki (iz usmiljenja do bolj ali man revnih svojcev, ki plačujejo za revne stare sorodnike) sami prosili za čimprejšnjo smrtno dozo poslednjega “zdravila” proti vsem tegobam tega sveta.
Dr. Anže Logar je v soočenju na eni od komercialnih televizij, zelo dobrem soočenju, zelo predsedniško razumel, da podpora neutrudnemu boju neke zelo, zelo leve borke za človekove pravice do poceni evtanazije doma (ne v Švici, kjer je draga), ne more biti tiste vrste zavzemanje predsednika države za človekove pravice, ki bi ga moral predsednik države podpirati. Stari gospe je rekel, naj od njega, če bo predsednik, tega ne pričakuje. Ostal bi nevtralen.
Prav odnos predsednika države do takšnih strankarskih zahtev, kakršna je zakon o evtanaziji, najbolj razkrije predsednikove resnične – predsedniške – vrednote.
Evtanazija ni nič humanega in nič nedolžnega. V “najnaprednejših” delih Evrope že na veliko evtanazirajo, tudi po več sto človeških življenj na leto nasilno prekinejo. Umorijo več sto ljudi vsako leto v eni sami demokratični državi? Natanko tako. Za eno dokaj veliko Hitlerjevo koncentracijsko taborišče v drugi svetovni vojni. Večinoma iz nekoristne rase starčkov in hudo bolnih.
Se bo nova predsednica države zavzemala za evtanazijska koncentracijska taborišča namesto za spodobno starost tudi revnih starih, ki ne bodo prisiljeni izbrati nasilne smrti – samo iz usmiljenja do svojih revnih potomcev, ki morajo, poleg vsega, se plačevati njihov visoko oskrbnino? Prepričana pa sem, da evtanazija sodi med visoke vrednote pravkar izvoljene gospe predsednice države. Jo bomo imenovali kar gospa Evtanazija?
