Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Kakšna žalost! V Nemčiji so zmagali na državnih volitvah izdajalski nemški kristjani in njihovi prijatelji muslimani, ki brišejo evropsko kulturo, ter se zavzemajo za pomuslimanjenje EU.
Za teroristične napade pa se sploh ne zanimajo, niti nemški kristjani niti nemški muslimani. Na naslednjih volitvah muslimani v Nemčiji ne bodo več volili prijateljev kristjanov, temveč svojo – muslimansko – stranko, tekmico vseh nemških strank, še zlasti pa desnih krščanskih in levih socialdemokratskih. To bo, na prihodnjih volitvah v Nemčiji, prekrasna, prav veličastna, zmaga nemškega islama! Politični vrh EU pa bo od zadovoljstva in sreče dobesedno padel v nezavest. Ko pa se bo zbudil, že ne bo več politični vrh EU, temveč samo še peščica političnih zapornikov – kje v Afriki.
Žalostno. V Nemčiji so resnično zmagali izdajalski kristjani, podobni slovenskima politikoma Ljudmili Novak in Mateju Toninu. Zmagali so nemški krščanski politiki, nasprotniki evropske civilizacije in – verjetno mastno plačani in podkupljeni – zagovorniki na stežaj odprtih mej EU za vse muslimanske teroriste. Tudi Vatikan se zavzema za pomuslimanjenje EU. Tudi on zaradi denarja? Pa še molili naj bi za muslimanske teroriste! To nam bo kmalu ukazala – močno – izdajalska – krščanska predsednica EU. Zbogom, evropska umetnost! Zbogom evropska svobodoljubnost. Ni čudno, da se med izobraženci v EU večajo simpatije do ruske kulture in umetnosti. Samo še v Rusiji je ostala nedotaknjena resnično evropska umetnost. V EU in na zahodu so jo “scefrali” na koščke in se ji posmehujejo. Sedanje srce evropske kulture maškarade, na primer, parade ponosa, pedofilske evrovizijske pesmi, prazne manifestacije raznih mest kulture – s političnimi pozivi k brisanju narodov in državnih mej v vsej EU. V največjih evropskih mestih pa so v vse bolj v “kulturni” modi razni šariati in kalifati, da, prav na vseh koncih EU. Njihova edina politicna želja je srigmatiziranje vseh domoljubnih Evropejcev z oznakami nacizma, nacionalizma in rasizma. Temu pa naj bi sledila prepoved vse domoljubnih strank, na desnici naj bi bili samo muslimanska (morda ne le ena sama). Ti pa si ne bodo več prav dogo delili volilcev, kr se strogo desni ( skrajno desni) muslimani ne bodo razumeli s krščanskimi strankami, ki imajo – kot se je pokazalo prav v Nemčiji – v resici najmočnejšo Sorosovo politično usmeritev – marksisti multikulturni globalizem. Zahodna Evropa je torej zavrnila skrajno levo politiko, ker je zanjo le preveč revolucionarna, in se odločila za krščanski, mehkejši, sicer tudi sorosovski, vzorec vladavine, skupaj z muslimani. Seveda to ne bo prav dolgo trajalo. Muslimani so že skoraj v vsaki drugi nemški družini. Da ne marajo več komunistov, so pokazali na zadnjih volitvah v Nemčiji. Da nameravajo v Evropi vladati sami, brez kristjanov, pa bodo pokazali na naslednjih. Pa nič hudega, samo da v Evropi ne bo več nacizma. Navsezadnje, EU si je sam izbral najprej pomuslimanjenje Evrope, nato pa njeno priključitev Kitajski, morda res, že kmalu, prvi svetovno velesili
Evropejci pa se samo smehljamo in verjamemo krščanskim politikom in verskim predstojnikom, da je tako edino prav, ker smo Evropejci v preteklosti preveč grešili, da bi bili lahko ponosni na svojo – krščansko – preteklost. Kot da mora biti zdaj vsej EU za zgled samo še zgodovina muslimanov in njihova kultura. In kaj se dogaja zaradi vsega tega? Številni intelektualci se pridružujejo še vedno evropski Rusiji, ki s svojo kulturo postaja vse bolj še edina prava evropska država. Številni promuslimanski politiki bi jo najraje utopili v žlici vode, jo razbili na koščke in si jo razdelili. Nekaj bi si je prisvojila EU, nekaj, pravzaprav večji del, pa Kitajska. Zdi se, da ZDA – za zdaj – takšna zmaga “evropske demokracije” še ne ugaja, ampak – če se bo zdel predsedniku ZDA to kakorkoli; dober posel tudi za njegovo državo, si bo EU priključil velik del Rusije, nato pa v njej naselil “najrevnejše muslimane” z vsega sveta, podobno kot jih je v državah EU. Sama ne verjamem, da je Rusija nepremagljiva. Po Putinovi smrti bodo prišli na oblast plačani izdajalci in jo bodo – dobesedno po kosih – prodali Zahodu po najnižji možni ceni.
Sama sem bila vedno proti uničevanju evropske kulture, v zahodni in v vzhodni Evropi. Nikoli pa nisem niti pomislila, da jo bodo do kraja uničili prav krščanski politiki in verski dostojanstveniki, svojo lastno – evropsko oziroma zahodno – kulturo. Nemške volitve, z zmago promuslimanskih in proterorističnih krščanskih politikov, zagovornikov priseljenih muslimanov, in vseh, ki bodo še prišli prek na stežaj odprtih meja v EU (čeprav kristjani nekaj komplicirano s preveč enostavnim sprejemanjem prevelikega števila ilegalnih migrantov) je vsakomur jasno, da se je pokazala tudi GLOBOKA razpoka med muslimani in skrajno levimi strankami, ki so prve zagovarjale pomuslimanjenje zahodne Evrope. Kristjani, nemalokrat s svojo hlapčevska ponižnostjo, ker oni niso vezani samo na ta, zemeljski, svet, so bili za muslimane – vsaj na začetku njihovega, muslimanskega, vladanja EU, sprejemljivejši od levih strank in ideologij. Gotovo pa se bodo muslimani v EU, najkasneje v dveh desetletjih, otresli tudi krščanskih politikov in – končno – zahodni Evropi zavladali kar sami. Počasi se bodo, prek “nekdanje” Rusije, približevali dolgi, dolgi kitajski meji. In to bo konec Evrope, seveda muslimanske Evrope. Kitajska velesila jo bo popolnoma zasedla. Najprej zahodno Evropo, s svojimi izdelki, vsemi po najbolj konkurenčnih cenah, nato z vdori z vzhoda, nazadnje pa jo bo še prekrstila. Morda bo nosila ime kake rosne vrtnice med prvimi jutranjimi – vzhodnimi – sončnimi žarki. Kdo ve? Pa saj je vseeno, ko Evrope in njene kulturne zapuščine ne bo več.
