Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
V državno blagajno dotekajo DDV, trošarine in raznorazne obdavčitve, pa obvezni prispevki. Zaslediti je, da se tempo podražitev stopnjuje in četudi so videti neznatne, to zaznamo v denarnici.
V 2024 smo še maslo in sir bolj uvažali kot proizvedli za kar imamo kmetije, kajti kmeta se podcenjuje. Živilske izdelke kupujemo vsaj enkrat tedensko, z vlade pa nas tolažijo o tem, da ‘naš’ standard ne upada. Kolikšen delež marže gre trgovcem, je odvisno od tega, ali so požrešni, toda najbolj pogoltna je država.
Pretekli teden so se podražili tobačni izdelki, predvsem so to cigareti, katerih škatla dvajsetih dolžine desetih centimetrov vsake cigarete skupno če se jih odrasel nameni kupiti in plačati v trafiki oziroma kiosku zaradi nakupa stane najmanj pet evrov. Cena je višja za vsaj 10 centov, kar pomeni kadilcem več obremenitve, saj tisti kdor škatlico cigaret kupi dnevno odšteje vsaj tri evre več mesečno kot do zdaj. Tri krat dvanajst z šestintridesetimi evri ne izgleda veliko za vse koledarsko leto. Toda gre za manever, preko katerega služi država – v njeno blagajno doteka DDV, nekaj v to pogačo pa preide tudi iz trošarin.
Prodajalci od cenovnega zneska ne prejmejo kaj dosti več kot so pri stari oziroma prejšnji ceni izdelkov.
Cena bencina in dizelskih goriv v mandatu vlade Roberta Goloba na videz niha, enkrat se za cent poviša, drugič zniža. Ampak povprečno gledano pa cena gorivu ni bila znižana. Podobno je s ceno za elektriko. Za odstotek (SURS) se podražijo proizvodi široke porabe, proizvodi za investicije, industrijske surovine.
Temu pravimo tiha rast tako rekoč nujnih vsakodnevnih dobrin, pa življenjskih stroškov in tudi storitev.
Plačujemo nakup hrane in stroške stanovanjskih položnic bivanja, elektriko, vodo, ogrevanje, stanarino.
Plačilo vrtca je neizogibno kadar sta starša zaposlena ali ko je eden staršev zaposlen vsaj pet dni v tednu.
Otroci rastejo in treba jim je priskrbeti večje številke hlač, majic, jaken. Odraslim sicer ni treba kupovati veliko oblačil, ker materiali zdržijo več let oziroma sezon, zato pa si vsako sezono kupimo vsaj kak par čevljev. Ko si otroci v veččlanski družini ne morejo privoščiti nakupa novih cunj oblečejo nošene. To pomeni, da starši prihranijo nekaj cekina vedoč da nimajo razvajenih otrok, ki so vzgojeni in skromni. Pa čeprav smo to nekdaj opažali na kmetijah. Nakup ‘retro’ rabljenih oblačil je v modi tudi za premožne. Če malčki bogataša o oddaljenih krajih pripovedujejo o počitnicah iz lastnih izkušenj, revni prisluhnejo.
Reveži kakor prejemniki socialnovarstvenih sredstev si lahko privoščijo zgolj oz. samo do dva dviga dvestopetdesetih evrov. Porazdeljeno na 28/29 do 31. dni (29 dni ima februar v prestopnem letu). Kajti sredstva socialne ali v žargonu državne podpore zaokroženo znašajo 490 evrov, pa še to bo dokler je prejemnik ‘zanje’ upravičen na podlagi njemu izdane odločbe, toda vsak Slovenec se hoče brž zaposliti.
V uvidu imejmo še od 3 do 5 evrov za bančno vodenje prometa na TRR računu, brez česar pa nisi adekvaten lastnik bančne kartice. Na računu je imelo »pred spremembo« večina upokojencev mesečno 37 € odtegljaja zaradi prejšnjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, z OZP pa se znesek ni znižal.
Najem kredita pa je na banki odvisen od zmožnosti zagotovljenega rednega priliva sredstev komitenta.
Tudi v 2025 beležimo trend rasti stanovanjskih nepremičnin, novih gradenj in starejših stanovanj ter hiš.
Četudi spadamo med države z razvitim storitvenim sektorjem, ta revnim dostikrat postane nedostopen.
Zlasti slabše situirani namensko varčujejo da bi jim za ugodnejše potovanje z agencijo uspelo prihraniti.
Kdo stanovanje v najem odda – ki jih več ima! V hiši živi ali mu stanovanja Jazbinškov zakon priskrbi.
»Vidi se, reven je…« pridoda o brezdomcu bahavo odrezav in se treplja medtem ko ima vsega na pretek.
Bogati imajo denar v ne tvegani naložbi, dividendah, nepremičninah, luksuznih avtomobilih in prestižu.
Plače zaposlenih in socialni transferji se z zneskom enkrat letno uskladijo ‘z rastjo cen’, a to ne zadošča.
Da je pokojnina uborna se pripeti marsikomu ki se je predčasno upokojil ali ni doplačeval delovnih let.
Oderuško nenasitna država penzionistom neusmiljeno odvzame za to česar izvedbe še ne bodo deležni. Upokojencem bodo od pokojnin kmalu začeli »samodejno« trgati znesek neizvajane dolgotrajne oskrbe. Projekt ki namerava delovati, toda ne v kratkem, je treba podpreti, toda avtomatično obremeni prihodek.
Ko so birokratske ustanove neizprosne: »Tem več svojeglavih in odgovornih ljudi da se čim boljše živi.«
Kaj pa to…: Bi se to izšlo? Delavce iz tovarn v pisarne medtem pa uradnike v proizvodne obrate tovarne. Ne eni ne drugi pa se ne morejo izogniti plačevanju za vsakodnevne stroške, ti pa nezadržno naraščajo.
