Piše: Zala Klopčič
Iz leta v leto vse bolj opažamo, da se nenavadni trendi prerivajo iz obrobja v ospredje družbe. To je verjetno najbolj očitno med mladimi, še posebej med mladimi dekleti. Te imajo v času odraščanja že tako ali tako ogromno težav, sedaj pa jim osebnostni in telesni razvoj še toliko bolj otežujejo nenavadni pojavi, ki smo jim lahko priča v socialnem okolju naših otrok in vrstnikov. Govorim o stalni uporabi socialnih omrežij, odsotnosti smisla in idealov ter o razširjeni izbiri spolov in spolne usmerjenosti, ki mladim današnje dni otežujejo normalno odraščanje.
Nobena skrivnost ni, da se je od leta 2009, odkar se je močno povečala uporaba socialnih omrežij, kot so Instagram, Facebook, TikTok in SnapChat, povečalo tudi število psihičnih težav in samomorov med mladimi. Na mladostnike stalen stik z nerealnimi in konstatno spreminjajočimi lepotnimi ideali vpliva precej negativno, saj se jim zdi, da sami tem standardom ne ustrezajo, kar pa jih lahko pahne v depresijo. Na žalost odrasli temu vse bolj perečemu problemu ne posvečamo dovolj časa in pozornosti, saj smo tudi sami obremenjeni s svojim polnim urnikom in slabo opažamo znake psihičnih težav pri mladih. A vendar bomo nekaj morali ukreniti, da se izognemo zaostritvi tega problema.
Posvetiti se moramo iskanju smisla življenja in idealov, h katerim bomo stremeli mi in naši otroci, ki jim moramo biti za zgled. Za zdravo in srečno življenje mora namreč posameznik imeti nekaj, kar lahko postavi nasproti žalosti, obupu in brezizhodnosti, ki so pač neizogiben del življenja. In ta nekaj so lahko prijatelji in družina, s katerimi imamo res poglobljen in iskren odnos, ali pa religija, politika in kakšna društva, krožki, do katerih imamo določene dolžnosti in odgovornosti. Te stvari nas družijo v ljubezni, prijateljstvu in družbeni dolžnosti, ki pa je v teh časih med mladimi še kako primanjkuje. Zaradi odsotnosti teh ključnih vrednot nekateri adolescenti ne vidijo smisla življenja in se zato zatekajo k prepovedanim drogam, samopoškodovanju, pornografiji in ne nazadnje k menjavi spola in spolne usmerjenosti, čemur smo sedaj priča.
Še preden sploh spoznajo, kaj sta ljubezen in spolnost, so mladi iz vseh strani (socialna omrežja, internet, filmi, po novem celo šola?) oblegani z novimi trendi, ki so k nam prišli iz tujine in so tako zelo moderni, da sedaj dvanajstletnice razglašajo, da se ne počutijo kot ženske in da si želijo spremeniti spol. Ti trendi nam namreč prinašajo več deset spolov in s tem več različnih spolnih usmerjenosti. Vse te nenavadne novosti v družbi še bolj zmedejo že tako zmedene mlade posameznike, ki šele iščejo svojo identiteto. Vendar je tudi pojem identiteta sedaj postavljen na glavo. Ne smemo se več identificirati glede na spol, spolno usmerjenost, raso, religijo, družbeno vlogo itd., ker to naenkrat ni več zaželeno, pa naj bo zaradi rasizma ali tako imenovane homo- in transfobije.
Otroci imajo že v normalnih tradicionalnih družinah veliko problemov in stisk in ne smemo dopustiti, da se te še povečajo, ko se bodo mladi v šolah izobraževali o dvajsetih spolih in načinih, kako si spol spremeniti. Nihče namreč ne govori o psihičnih težavah po spremembi spola, kaj šele o neuspešnih operacijah, ki pustijo na telesu uničujoče posledice. V ZDA lahko šestnajstletnice tri mesece po tem, ko so vložile prošnjo za spremembo spola, začnejo prejemati moške spolne hormone, in to brez privolitve staršev in brez kakršnega koli predhodnega pogovora s psihologom. Mar res želimo, da to doleti tudi nas?
Zdi se, da so biseksualnost, istospolna usmerjenost in neidentificiranje z biološkim spolom v večjih mestih postali pravi trend. Ponekod se odvijajo celo tako imenovane »parade ponosa«, kjer se zberejo zagovorniki pravic za skupnost LGBTQ+, ki pa pravzaprav ni v ničemer zakonsko prikrajšana, razen seveda pri poroki in posvajanju otrok, kar je povsem logično, saj pripadnika istega spola skupaj biološko gledano ne moreta imeti otroka, zato tudi ni smiselno, da bi jih lahko posvojila.
Zakaj več ne poslušamo narave? Konzervativci smo seveda mnenja, da vsak otrok potrebuje dva starša – mater in očeta, nikakor pa ne dveh očetov ali dveh mater. Številne ločene družine in družine, ki jih je doletela smrt enega od staršev, se zelo soočajo s psihičnimi posledicami, ki doletijo otroke ob takih travmatičnih dogodkih, sploh pa si nočem predstavljati, kaj čaka otroke, če imajo dva »starša« enakega spola, za kar si zdaj tako trmasto prizadeva tudi slovenski levi politični pol. Če se temu ne bomo uprli, se bomo v prihodnje soočali le še z več problemi mladih, ki bodo nekoč odrasli v nesamozavestne in šibke posameznike brez prave identitete, smisla in idealov, ki bodo težko navezovali z ljudmi stik in gradili intimen odnos in katerih predstava o ljubezni in družini bo popolnoma oskrunjena.
Uspešna družba pa potrebuje suverene in močne, samozavestne mlade, ki bodo sposobni nekoč voditi našo državo.
Ne gre samo za otroke, ampak za ljudi, ki bodo nekoč predstavljali naš narod. Potrudimo se in jim ustvarimo boljši svet.
Zala Klopčič, Ljubljana
