Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
Zaradi ZPPKŽ bodo omogočene predčasne smrti z insinuiranjem h končanju življenja: na referendumu o ali ste za pomoč pri tem početju ne obkrožite za ampak bodite proti. Upajoč o tem, da bo proti obkrožil vsak sedmi Slovencev, s čimer bo kvota dosežena. Toda to bo težko doseči. Referendum ni dostopen tistim ki so mlajši od osemnajst let. Starostne meje pa npr. ne bo za izvajanje pomoči prostovoljnega prenehanja življenja. Toda ne smemo obup(ov)ati. Kjer je volja živeti je neizmerna moč življenjske energije.
Takšno kvoto postavijo večinski odločevalci s takim razlogom da je ne bi bilo možno izpolniti. Gredo hinavsko preprečevati ustavno zagotovljeno nedotakljivost življenja saj pozivajo smrti. Ko k sprejetju zakona »o pomoči« za s floskulo »prostovoljno« končanje življenja iz koalicije prepričujejo slovenske ljudi med katerimi se lahko potem na spisku pomotoma znajdete tudi Vi čeprav ste kdor rad živi. Zato pojdimo na referendum – s čemer evtanazije ne dopustimo.
Vprašanje je bolj kompleksno kot je razbrati površinsko. Problem pomoči končanja življenja je nastal zaradi morbidnosti tistih treh poslank, ki so hotele postati prepoznavne in zlovešče vtisnjene s pečatom: česar noče nobeden ki trezno razsoja ker ve da za takšno na njihovem izhodišču nimajo ustreznih kompetenc: niso doktorice medicine ne pooblaščeni strokovnjaki. Vse za navidezen prestiž ki se zablešči brez leska. S poslanskim privilegijem Tereza Novak zavaja in izkoristi mandat za promocijo lastnega imidža, čemur se pridružijo ‘Svobodnjakarji’. Z Gibanja Svoboda kot najštevilnejše politične stranke podajo »Licence to kill – za ubijanje.« S tem poskušajo zreducirati posameznikov živeti ki bi moral ostati nedotakljivo samoumeven k izničenju uma ter mu dati možnost da se ga da uspavati podobno kot žival ki zatem pogine. Eksekutorji imajo ničelno toleranco do tistih ki so rahlo naveličani vsakodnevnih obremenitev. Iz Gibanja Svoboda so zarezali tako mazaško, da se bomo v Sloveniji pričeli bati za življenje. Nekoristne bi odstranili kot »odslužene« četudi gospodarjem zveste pse in »jih evtanazirali.« S tem, da smo brez čipa, ki se ga ‘po pomoru psa’ s truplom vred pusti na veterinarski kliniki.
Kaj bo, ko bomo prešli na: danes si, jutri pa te ni? Evtanazijsko se te z injekcijo nemilostno usmrti. Brez kančka slabe vesti od izvrševalcev poslednjega dejanja kot zadnjega ‘spanca’ tistega, kdor se je – četudi pomotoma – znašel v drobovju sistema kadar podpira smrt ki kosi med temi ki se odločijo za to odkar nočejo da so. Ker jim je hudo v razponu od malo do hujšega. Nakar se namesto tistim, ki bi jim turobnost odpravili zatečejo k zadnjemu koraku vseh korakov. Po minutah se življenje s pomočjo za končanje tega konča: in ni nikakršne poti obratne smeri. Konec. Kar bo odrešitev zaslužkarjem, ki se bodo naposled dokopali do ključa evtanaziranega stanovanja v kolikor nanje ni hotel prenesti lastniške pravice in je bil z njimi v nekem razmerju.
Šlo bi za brez relevantnih kriterijev odslužene ali bolne in nebogljene kadar podležejo zlorabi. Ideja evtanazije je bolj sprevržena kot si sploh moremo umisliti – življenja so s tem ogrožena. Rodila ga je skrbna mati. Evtanaziji pa njenega otroka prisilijo skorajda avtokratski psihopati. Pleterski, Srebrna nit, njihov glas in ne naša izbira bolnika skoraj prepričajo da napol odmira. Pri čemer gredo celo tako daleč, da izrabijo pojem dostojanstvenosti ki pa je s smrtjo izničen. Tu se »moje življenje in moja izbira« končuje, le še krsta do groba s koraki nosačev pripotuje.
V kolikor na referendumu zmanjka oddanih glasov državljanov proti osladno rečeno pomoči da življenje nesrečnikov predčasno preneha bi to moralo dospeti v presojo na ustavno sodišče. Seveda v mandatu naslednje 16. vlade RS ki bo odgovorna do avtonomnosti svojih državljanov ker se jih ne bo hotela znebiti kakor zdajšnja petnajsta, ki zaradi ekstremizmov izgublja tla pod nogami oziroma realno presojo. Njeno opiranje na referendumski izid je v primeru sprejetja Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja/ZPPKŽ obligatorno sporno s 17. členom ustave. Državnozborski predstavniki Golobovega gibanja Svoboda bi radi secirali ničesar krive žive ki so uborni, osiromašeni, preveč z nazori režimu uporni, sistemsko ali drugače preplašeni. Tiste, ki so začasno ali dolgotrajno zboleli pa skušajo nagovarjati k temu da ne bodo več živeli. Mnogi bolni otroci bodo pristali v primežu kolebanja med voljo živeti ali »prostovoljno« umreti. Zanje, ko Golobovi zakon po referendumu dajo v veljavo, ne bo zdravljenja zaradi ozdravitve. Golobov nehumani sistem bo z ZPPKŽ dodatno in še bolj ostro zarezal v samoumeven obstoj. Poskrbeli bodo, da tudi na kakršenkoli način ovirani otroci dobijo potreben dokument za smrt. Sprva bodo ZPPKŽ testirali na relativno odraslih ki polagoma izgubijo voljo živeti in jih pustili prostovoljno predčasno umreti nakar pa bodo polagoma to dopuščali tudi z zdravjem ne šibkim. Invalidi, starejši ali bolniki s težje ozdravljivimi ter kroničnimi boleznimi bodo kmalu na spisku. Zdajšnji Gibanja Svobode od koder izhaja ZPPKŽ nimajo dovolj sočutja niti do svojih volivcev. Pri tem je edini izhod iz okrožja smrti ta da Golobovi vladi ne dopustimo naslednjega mandata.
