Piše: Frančiška Buttolo
Po vsem, kar je zadnje dni povsem narobe storila predsednica Slovenije gospa Nataša Pirc Musar, bi bilo gotovo od nje lepo in pošteno, da bi tiho odstopila.
Njeno, že skoraj nasilno hotenje, da bi dokazala, kako nikakor ne želi biti predsednica vseh državljanov Slovenije, temveč le tistih, ki so sprejemljivi za bogataški Kučanov klan, niti malo ne kaže, da bi se lahko kdaj spremenila v demokratično predsednico države.
Že na samem začetku je – bolj mimogrede, a zelo samozavestno – izjavila, kako se bomo morali tudi v Sloveniji naučiti, da so nekateri pri nas zelo bogati. Če samo pomislim, kako povsem nemogoče bi bilo, da bi kaj takšnega izjavil prejšnji predsednik države, spoštovani gospod Borut Pahor! Mirno mu lahko rečemo predsednik ljudskih src,9 v najboljšem pomenu teh treh besed. Pa tudi Milan Kučan bi se pametno (ali pa vsaj zvito) zadržal, preden bi izustil kaj tako neprimernega za predsednika vseh državljanov v prej preveč revni kot pa bogati državi Sloveniji, in v prej preveč skorumpirani kot pa v pošteni slovenski družbi.
Tako malo srca, tako malo notranje, osebne, in tako malo zunanje, politične, kultiviranosti pa predsednik oziroma predsednica države nikakor ne more in ne sme imeti. Saj je to lahko zelo nevarno za demokracijo in ugled države. Še zlasti pa predsedninca ali predsednik države ne bi smel nikoli in nikdar podpirati nobene tako imenovane humanitarne dejavnosti, ki je povezana z ubijanjem ( splav evtanazija, smrtna kazen), razen takrat ko gre za obrambo države. Samo takrat torej, ko je za obrambo države mogoče dopustiti tudi to, da bodo smrtne žrtve. Vendar tudi v tem primeru s poudarkom, da s čim, čim manj smrti. Zaradi tega je potrebno imeti predvsem odlično obrambo, kar najboljšo vojsko in orožje, pa tudi podporo državljanov naroda. Potrebno je imeti VOJSKO, ne pa gasilce s čim več gasilskimi letali.
Ne, gospa Nataša Pirc Musar, za ugled predsednika ali predsednice države nikakor ni dovolj, da se ga (se je) vsi bojijo in zaradi tega nikoli ne oporekajo. In če zdaj ubogi slovenski državljani nismo navdušeni nad morebitnim zakonom za “pomoč” pri samomorih obupanih, tako kot ste navdušeni vi in vaša nesrečna svetovalka gospa Biserka Marolt Meden, nas ne smete obsojati – ali celo pošiljati na sodišče, v zapore. Razumite vendar, spoštovana gospa predsednica Nataša Pirc Musar, da smo zelo prestrašeni, še zlasti pa preštevilni revni, bolni in za družbo povsem odvečni.
Prestrašeni smo ko nam skoraj grozite, da nam bodo zdravniki ali zdravniške sestre (ali pa kar priučeni državni morilci) spodmikali stole, kadar si bomo iz obupa nad življenjem v tej kruti državi ovili zanko okoli vratu – samo zato, da ne bi več finančno in fizično obremenjevali svojih otrok ali vnukov, ker druge oskrbe za takšne državljane ni dovolj, ker je je tudi vedno manj.
In kako se že imenujejo tisti ki spodmikajo klopce in stole na smrt obsojenim? Rablji so, mar ne? Rablji. Plačani, državni ubijalci. To so tudi vsi tisti zdravniki, sestre, priučeni morilci in vsi, ki v določenih državah že EVTANAZIJO. Samo ubijanje je lahko tista pomoč pri samomoru, ki se imenuje spodmikanje stolov pod tistimi obupanimi siromaki, ki že imajo zanko okoli vratu. Morilec, plačani morilec, je tisti, ki stol spodmakne, ne pa obupanec.
Navajanje k pobijanju pa je zavzemanje za spodmikanje stolov tudi takrat, ko se vi – osebno – zavzemate za tovrstno lažno pomoč obupanim, bolnim, revnim. Samo čisto navadno navajanje k ubijanju nemočnih, ki so obupali nad življenjem. Zato, spoštovana gospa predsednica, če boste odstopili ali pa tudi ne, vas v tej državi revni in bolni, nesrečni in obupani, vsi v hudih stiskah, nikoli in nikdar ne bodo mogli ljubiti. Pa tudi bogatim bo za vas povsem vseeno, oni lahko gredo v Švico. Tja romajo tudi povsem zdravi samomorilci, če le imajo dovolj denarja, na primer kaka hudo bogat gospa, ki je izvedela, da jo je mož vse od poroke varal.
Tudi če boste slovenske državljane zaradi vsega tega kaznovali, zaprli, celo evtanazirali, nikoli vas ne bodo imeli za kako novodobno slovensko Marijo Terezijo, kot si menda želite, na kar namigujete. Nikoli ne boste kraljica slovenskih ljudskih src. Za vaša dragocena motorna vozila ne bo nihče plačal niti centa. Še zastonj jih ne bo nihče hotel. Ne, ne boste kraljica slovenskih ljudskih src, prej kak osovraženi Metternich. Zato bi bilo resnično lepo in pošteno, da bi tiho odstopili. Vsaj za to bi vam bilo slovensko ljudstvo hvaležno. Prepričana sem, spoštovana gospa Nataša Pirc Musar, predsednica Slovenije.
