Piše: Alojz Senekovič
Oseba, ki je pisala ta članek, ne omenja pisca prvega članka, ker se mu zdi sovražna oseba. Spomnim se dogodka, ko je bil v partizanih cigan, na fronti pa je streljal v zrak, namesto v sovražnika. Okaral ga je komandant in mu rekel, zakaj strelja v zrak, cigan pa je odgovoril, »da nasprotnika tako sovraži, da ne more gledati«.
Tako je tudi v tem primeru, ko pisec ne omenja, kdo je pisal prvi članek. Sovražno tudi ogovarja zaslužnega papeža Benedikta XVI in ga imenuje za »zaslužnega vojaka nemške vojske«. Andrej Kocuvan iz Maribora, sodeč po vsebini pisanja, ne seže do gležnjev pokojnemu papežu, ki je bil vzornik krščanskega življenja v svetu. Kocuvan piše o zločinih nacistov, zgodovino, ki jo poznamo. Po vojni vladarji Nemčije so se žrtvam nacizma opravičili, prosili odpuščanje in plačali vojno škodo, kar je dobila tudi bivša Jugoslavija. Kdaj se bodo slovenski komunisti opravičili za poboje, ki so dosegli številko 100.000 Slovencev? Samo v Mariboru na Teznem v protitankovskem jarku leži 15.000 žrtev nepokopanih. Berite Večer od 9. avgusta 2007, ko piše novinarka Vanessa Čokl: »Tezenski jarek največje slovensko morišče«. V drugem članku istega časopisa pa piše: »Zemlja okrog Dobrave je pokrila poboje.« Spomenik pobitim po 9. 5. 1945 je postavljen leta 1990, sestoji se iz velike piramide, na vrhu pa je granitna kocka z označbo križa, kar dokazuje, da so bili tukaj pobiti verni ljudje.
O zločinih komunistične revolucije 1941–1945 pa piše v knjigi Slovenski razkol zgodovinar dr. Jože Možina. Tudi o zločinih v Hudi jami je črna knjiga, dodatno pa še 600 prikritih morišč po Sloveniji, kjer so domačini pobijali svoje brate.
Slavna zgodovina revolucije.
