Piše: Franc Bešter
Tole pišem na prvi šolski dan. Bil sem nekaj let pedagog in čutim kot dolžnost, nekaj napisati.
Ob začenjanju tega šolskega leta je v medijih precej govora o pomanjkanju učiteljskega kadra. Nobene besede pa nisem slišal o tem, zakaj, čemu ga primanjkuje. Nekaj je seveda prispevala koronska kriza, ki je dodatno otežila in zakomplicirala delo z učenci, a glavne vzroke vidim drugje. Zato želim tu vsaj nekoliko spregovoriti o vzrokih tega stanja. Kljub temu, da sem bil slab pedagog, sem si pridobil precej izkušenj s tega področja.
Slab: danes je dober tisti, ki »ima v razredu red«. Že to dejstvo veliko pove o problematiki sodobne šole. Največja težava, največji izziv je danes krotiti, obvladovati razpuščeno, podivjano »mularijo«, večina učiteljevega napora gre v to. Razmere so postale preprosto nevzdržne. Zato se ljudje manj odločajo za učiteljski poklic in celo iz njega odhajajo, vzrok je tudi v tem, da ga je sodobna družba razvrednotila, degradirala, učitelju odvzela avtoriteto.
Vzroki hude krize sodobne šole: ona je preprosto odraz kriznosti te družbe oz. moderne dobe, na mladini, ki (še) ne zna igrati, se vse skupaj kaže še potencirano. Krize: moralna, duhovna, kriza smisla, brezciljnost. Vse te krize so povezane, soodvisne: ni namreč duhovnosti brez moralnosti, oboje skupaj pomeni krizo smisla (življenja) in brezciljnost. Kriza duha: odtujenost, v kateri vidim enega od vzrokov rastočega nasilja po šolah.
Jedro problema vidim v razvajanju otrok (s strani staršev, ki nanje izvršijo odločilni vpliv!), ta permisivna (vse-dovoljujoča) vzgoja je glavni izvor zla v njih. Crkljajo jih zato, ker se jim smilijo, vzrok tega je v sodobnem poganstvu (ateizmu), ki je posledica racionalizma in materializma, zaradi brezboštva se namreč pojavi stanje ne-smisla (življenja, trpljenja). Vzrok je tudi v krizi okolja – posledica moderne tehnike. Oni so jih spravili na takšen svet, na svet negotove prihodnosti, tudi možnega popolnega uničenja (spet tehnika – orožja!). Tako lahko zaključimo, da pra-vzrok tega tiči v negativnih učinkih znanosti in tehnike na naravo in družbo. Ti učinki so povzročili tudi hudo krizo družine (neurejene, razbite družine), zaradi tega je mnogo otrok prizadetih, nesrečnih, kar je potem spet močan vzrok nasilja po šolah, in kaos v družbi se odrazi tudi kot kaos v učilnicah. In še par besed o učinkih digitalne tehnike na otroke: oni dolge ure visijo na pornografskih vsebinah, kar jih kvari do onemoglosti, o vplivih tega na pouk bi morali napisati eno knjigo. Za konec in za povrh pa še nekaj o hiperpermisivnem šolskem sistemu, ki učitelje in šolo še dodatno naredi nemočne: ta sistem naglaša predvsem pravice učencev, dolžnosti skoraj ne. Mislim, da je tak sistem postavljen zato, ker je šola področje boja za oblast, za duše. Tu gre tudi za boj proti krščanstvu, s tem za oblast (npr. možnost medijske manipulacije), kajti taka šola in tak sistem nadgradita crkljajočo vzgojo iz družine, sad take vzgoje pa so osebki šibke volje, brez hrbtenice, nesposobni moralnosti in odpovedi, kar zahteva krščanstvo, a ravno s takimi je potem mogoče manipulirati, jim izprati možgane – bodočim volivcem.
Primer šole pa je samo eden od primerov (eno področje), kjer se pokaže, kako negativni učinki znanosti in tehnike na družbo povzročajo vedno težje funkcioniranje nečesa. Celotna moderna družba deluje in bo delovala zaradi tega vedno teže. Zato bom ponovil, da se ta doba bliža svojemu koncu. Potrebna bo nova renesansa kot prehod v nekaj zrelejšega, ki pa zahteva radikalne obrate v načinu mišljenja in življenja. Pozitiven efekt od kriz, ki bodo še prihajale, bo tudi, da bodo ljudi vzpodbudile k temu.
